davek na dodano vrednost (DDV) - akontacija dohodnine - dohodek iz dejavnosti - račun za opravljene storitve - zastaranje pravice do odmere davka
Tožnik ni dokazal, da so bili računi, ki jih je družbi izdal v mesecu decembru 2011, plačani pred izdajo računov. Kdaj so bili računi plačani, tožnik konkretno ne navede. Ob nesporni ugotovitvi, da je bil tožnik v letu 2011 dolžan oddajati trimesečne obračune DDV pa bi na odločitev lahko vplivalo le ugotovljeno plačilo pred oktobrom 2011, ki na podlagi predloženih in uradoma pridobljenih podatkov v postopku ni bilo ugotovljeno. Ob takšnem dejanskem stanju ni mogoče slediti tožbeni navedbi, da je obveznost obračuna DDV nastala na dan prejema plačila (tedanji tretji odstavek 33. člena ZDDV-1) in z njo povezanemu ugovoru zastaranja pravice do odmere DDV po prvem odstavku 125. člena ZDavP-2.
upravni postopek - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Ker obstoji dvom o tem, kje se dejansko nahaja pritožba, ki bi jo bilo treba obravnavati po vsebini, je sodišče ugotovilo, da je tožnik že v teku postopka izkazal zadostno stopnjo verjetnosti, da je pritožbo vložil.
Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. Pojasnjevalne opombe so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje
Okoliščina, da je povzetek tožničinih prispevkov objavljen v zborniku, ne more izpodbiti odločitve, saj ta objava ne izkazuje niti, da je dejansko šlo za mednarodni posvet ali konferenco, niti, da je na njej tožeča stranka referat izvedla.
Tožnikove navedbe se nanašajo na problem s strani nedržavnih subjektov preganjanja (neznane kriminalne združbe). Po 24. členu ZMZ-1 se štejejo ti kot subjekti preganjanja ali resne škode, če je mogoče dokazati, da država ali politične stranke in organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem in resno škodo. Tožena stranka ugotavlja, da se v konkretnem primeru osebe, ki ogrožajo tožnika, ne morejo šteti za subjekt preganjanja, saj tožnik ni izkazal, da mu država, politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne nuditi zaščite. Groženj s strani neznancev, ki naj bi bili kriminalci, ni nikoli prijavil policiji in drugim pristojnim organom. Zato se ne more sklicevati, da policija in drugi pristojni organi niso storili ničesar in mu niso mogli nuditi zaščite.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20/3.
napredovanje v naziv - svetnik - mednarodni kongres ali konferenca - upoštevanje dodatnega strokovnega dela - zaposleni v vzgoji in izobraževanju
Sodišče se strinja z izpodbijano odločbo, da ni mogoče ugotoviti, da je tožnica na posvetih izvedla pet referatov, razen tega pa navedenih dogodkov ni mogoče šteti kot mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20 člena Pravilnika mora biti nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dobava vozil
Določila ZDMV, ki jih v svoji odločbi navaja drugostopenjski davčni organ, ne predpisujejo, da bi se vozilo moralo nahajati na ozemlju Republike Slovenije, da bi se ga lahko registriralo, zato po presoji sodišča tudi ni osnove, da se zgolj iz podatkov o registraciji in odjavi vozil v MRVL sklepa na to, ali se vozila nahajajo na ozemlju Republike Slovenije. Ob tem, da je tožnik glede zatrjevanega dejstva, da so vozila zapustila ozemlje Republike Slovenije že pred registracijo v Republiki Sloveniji, predložil CMR, prvostopenjski davčni organ pa se do CMR sploh ni opredelil, drugostopenjski davčni organ pa je navedel le, da v verodostojnost podatkov iz CMR dvomi, je bilo po presoji sodišča dejansko stanje glede tega ključnega vprašanja nepopolno ugotovljeno, izpodbijana odločba pa je v tem delu, kljub dopolnitvi razlogov z drugostopenjsko odločbo, nezadostno obrazložena, saj ZDMV sam po sebi ne daje podlage za sklep, da so se vozila nahajala v Republiki Sloveniji po datumih, ki izhajajo iz CMR, zaradi česar se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka.
prekinitev prestajanja zaporne kazni - razlogi za prekinitev - bolezen - zdravniško potrdilo - pravni interes - zavrženje tožbe
Podatki upravnega spisa kažejo, da je tožnik v svojem predlogu za prekinitev kazni navedel, da je predviden čas zdravljenja, zaradi katerega predlaga prekinitev, do 31. 5. 2019. Dr. A.A. v zdravniškem potrdilu z dne 14. 2. 2019 navaja, da je tožniku kot obsojencu iz v potrdilu navedenih zdravstvenih razlogov potrebna „prekinitev / podaljšanje prekinitve izvrševanja kazni zapora, za obdobje od izdaje potrdila in predvidoma do 31. 5. 2019“. Kolikor bi bilo tožnikovi vlogi ugodeno, bi se odločbo o prekinitvi po četrtem odstavku 82. člena ZIKS izdalo za čas trajanja razlogov za prekinitev, torej na podlagi vloge in potrdila dr. A.A. najdlje do 31. 5. 2019. Tožnik je svojo tožbo v tej zadevi sicer vložil dne 27. 5. 2019, torej pred omenjenim datumom 31. 5. 2019, vendar pa je doslej ta rok že pretekel. To pomeni, da tožnik, četudi bi s svojimi pravnimi sredstvi uspel, več ne bi mogel biti deležen z vlogo z dne 6. 3. 2019 predlagane prekinitve prestajanja kazni, saj je obdobje, za katerega je prekinitev predlagal, že minilo.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-6.1, 56, 56/1, 74a, 74c. ZUP člen 147, 279.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - služnost poti - predhodno vprašanje - ničnost
Ker so dokazila o pravici graditi v 56. členu ZGO-1 opredeljena določno in izčrpno, to po presoji sodišča tudi pomeni, da se upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero od v zakonu naštetih dokazil. Takšna ureditev torej smiselno izključuje (izven oziroma onkraj v zakonu izrecno naštetih dokazil) ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6, 6/7, 6/7-3, 102, 102/16.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za izplačilo sredstev - javni razpis - razpisni pogoj
Določbe Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 in Javnega razpisa za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016, za naložbe kmetijskih gospodarstev, namenjene izvajanju tehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanja stroškov, M04.1 si nasprotujejo, saj Uredba zahteva, da se v primeru skupine kmetov računi glasijo na vse člane te skupine, medtem ko se po javnem razpisu glasi na enega od članov. Po presoji sodišča je v obravnavanem primeru potrebno izhajati iz določb Javnega razpisa, predvsem zato, ker toženka že doslej ni postopala tako, kot določa Uredba, saj se noben račun ni glasil na oba člana skupine in zato te prakse v teku izvajanja že pravnomočnih odločb o pravici do sredstev ni mogoče spreminjati, ker bi to lahko pripeljalo do neenakopravnega obravnavanja vlagateljev. Poleg tega so vlagatelji svoje vloge primarno sestavili tako, da bi ustrezale določbam Javnega razpisa, na podlagi katerega so se prijavili na razpis. Zato je kljub citirani določbi Uredbe potrebno dati prednost Javnemu razpisu in ni potrebno, da bi se vsak račun glasil na vse člane skupine kmetov. Zadostuje, da se glasi na člana skupine kmetov, kot določa Javni razpis, kar je v obravnavanem primeru izpolnjeno.
Izrek odločbe o pravici do sredstev ne določa, da bo toženka sofinancirala nakup konkretnega stroja (zgolj), če ga bo kupil konkretno določen član skupine kmetov. Določa zgolj delež od celotne vrednosti naložbe do katerega se sredstva izplačajo posameznemu kmetu. Katero opremo naj bi kupil posamezen član, je navedeno le v tabeli, ki je del obrazložitve odločbe.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/2, 19/3. ZCes-1 člen 3, 3/1, 3/2, 5.
razlastitev - služnost - občinska javna cesta - javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah - ukinitev služnosti
V primerih, kot je obravnavani, ko je tožnica kot razlastitvena upravičenka že pridobila v svojo last nepremičnine, ki so sestavljale javno cesto in so postale javno dobro, vendar je na njih še vedno vpisana stvarna služnost v korist tretje osebe, je treba zahtevo za ukinitev take služnosti vsebinsko obravnavati na podlagi smiselne uporabe določbe 19. člena ZJC-B.
Ureditev iz 19. člena ZJC-B je mogoče uporabiti ne samo za odločanje o lastninski pravici, temveč tudi za odločanje o iz lastninske pravice izpeljanih pravicah.
brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - rok za vložitev revizije - potek roka za vložitev revizije - dopolnitev vloge
Organ je napačno navedel, da je iztek roka za vložitev revizije 10. 6. 2019 in ne - kot je pravilno - 10. 7. 2019. To sicer deloma drži, saj je v 7. točki obrazložitve izpodbijane odločbe kot datum izteka roka naveden 10. 6. 2019, vendar gre po oceni sodišča za očitno pomoto organa, saj je pravilen datum izteka roka za vložitev revizije naveden že v 8. točki obrazložitve, hkrati pa iz 7. točke obrazložitve tudi izhaja, kdaj je bil sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča tožnici vročen (10. 6. 2019) in, da je rok za vložitev revizije po 367. členu ZPP 30 dni, torej se da že na podlagi teh podatkov nedvoumno sklepati, da je navedba datuma 10. 6. 2019 pomota, še zlasti, ker je organ te podatke (tj. datum vročitve odločbe in datum izteka roka za vložitev revizije) pravilno upošteval pri svoji odločitvi.
Tožničino ravnanje v zvezi z zahtevano dopolnitvijo prošnje za BPP (po fikciji iz 87. člena ZUP opravljena vročitev šele 18. 7. 2019 in dopolnitev prošnje 24. 7. 2019) je razlog, zakaj o njeni prošnji organ ni mogel odločiti do izteka roka za vložitev revizije.
razlastitev - javna cesta - dejansko stanje ob razlastitvi - načelo proste presoje dokazov - dokazovanje z izvedencem
Tožnika ugotovljenega dejanskega stanja ne moreta uspešno izpodbiti le s posplošenim zatrjevanjem, da je le del parcele cesta in da bi morala toženka pridobiti mnenje izvedencev. Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju dejstev, ki jih mora stranka najprej zatrjevati. Tožnika tako ne moreta predlagati dokaza z izvedencem na način, da poskušata zgolj s tem dokaznim predlogom izpodbiti dejstva, ki jih je prvostopenjski organ ugotovil skladno z načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP), ne da bi podala zadostne konkretne pravno relevantne navedbe, s katerimi bi lahko utemeljeno omajala njegove dejanske zaključke
ZUP člen 147. ZUS-1 člen 3, 3/1, 3/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
sklep o prekinitvi postopka - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi postopka ne šteje med sklepe, naštete v drugem odstavku 5. člena ZUS-1, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. S tožbo izpodbijani sklep pa tudi po vsebini ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, pri čemer tožnica tega, da naj bi izpodbijani sklep posegal v njen pravni položaj in da bi bilo z njim odločeno o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, niti ne zatrjuje. Sodišče po ustaljeni sodni praksi presoja le to, kar tožnik glede izpodbijanega akta navaja v tožbi, tožnica pa aktu nasprotuje zato, ker bi moral biti po njenem prepričanju prekinjen celoten postopek.
Vlagatelju zahteve za denacionalizacijo, ki ob vložitvi zahteve pravno nasledstvo po upravičencu pravilno izkaže s predložitvijo oporoke, s katero je določen za (oporočnega) dediča, naknadno ni mogoče odreči aktivne legitimacije. Tako stališče sodišče opira na določbo tretjega odstavka 60. člena ZDen, po kateri mora biti pravno nasledstvo (le) verjetno izkazano, in določbo drugega odstavka, točko c) 62. člena ZDen, po kateri mora zahteva za denacionalizacijo, če jo vlaga pravni naslednik po upravičencu, vsebovati navedbe razmerja do upravičenca ter kdo še pride v poštev kot pravni naslednik premoženja, priloži pa se tudi morebitni akt o dedovanju po upravičencu. Po mnenju sodišča je navedeno zakonsko ureditev treba razlagati v pomenu, da od vlagatelja zahteve za denacionalizacijo terja, da z razpoložljivim verodostojnim listinskim dokazom (verjetno) izkaže svoje pravno nasledstvo, tako da npr. izkaže obstoj sorodstvenega razmerja ali da predloži oporoko ali morebiten izdan sklep o dedovanju. Po citirani zakonski ureditvi vprašanje pravnega nasledstva ni predhodno vprašanje ter se od vlagatelja ne zahteva, da o tem vprašanju predloži pravnomočno sodno odločbo. Zato ob verjetno izkazanem pravnem nasledstvu z oporoko ob vložitvi zahteve naknadno izdan sklep o dedovanju, ki v celoti (npr. glede določenega premoženja ipd.) ne sledi vsebini oporoke, ne vzpostavlja situacije, ki bi terjala, da se naknadno (ter z učinkom za nazaj) vlagatelju zahteve za denacionalizacijo odvzame aktivno legitimacijo.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - pravica do izjave - pravica do tolmača - preganjanje
Uradni jezik Alžirije je arabščina in berberščina, iz zapisnika ob podaji prošnje z dne 30. 7. 2019 pa je razvidno, da je tožnik kot svoj materni jezik navedel berberski, kot jezik pa je sam navedel arabski jezik. Prav tako tožnik, kateremu je celoten upravni postopek ustrezno pravno pomoč nudil svetovalec za begunce, na nobenem mestu ni podal pripomb v zvezi s tolmačenjem postopka.
Toženka je pravilno ocenila, da so izpolnjene okoliščine, iz katerih glede na zakonske pogoje izhaja, da je tožnikova prošnja za mednarodno zaščito očitno neutemeljena, saj ni izkazano dejansko stanje, ki bi se po zatrjevanih okoliščinah dovolj približalo zakonskim pogojem preganjanja.
ZMZ-1 člen 20, 28, 52, 62. ZUP člen 140, 140/1, 140/2.
mednarodna zaščita - status begunca - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - državljanstvo - nedržavni subjekt - varna izvorna država - poslovna sposobnost
Tožnik ima lahko tudi več državljanstev, pomembno za odločanje o mednarodni zaščiti pa je tisto, ki je povezano z državo, v kateri naj bi prišlo do preganjanja tožnika oziroma v zvezi s katero za tožnika obstaja utemeljen strah, zaradi katerega se ne more ali noče vrniti v to državo.
Tožnik bi moral o dogodku (potem, ko jo je obvestil o napadu z nožem) obvestiti policijo še o nadaljnjih grožnjah napadalčevih bratov, da bi sploh lahko izvorni državi očital, da ga ni zaščitila. Tožnik namreč zatrjuje zaseben konflikt z brati njegovega napadalca, zato ni moč očitati državi, da ga ni sposobna oz. da ga noče zaščititi, če je o grožnjah napadalčevih bratov ni obvestil.
Tožnik pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite ne izpolnjuje (tožnik ni ne navedel ne izkazal, da se ne bi mogel vrniti v drug kraj v Maroku, kjer ne bi bil ogrožen s strani napadalčevih bratov; sodišče pa ne sledi pavšalni tožnikovi navedbi, da bi se moral sicer, če bi odšel drugam v Maroku, ukvarjati s preprodajo drog).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - obnova postopka - pravilnost vročitve - zastopanje po pooblaščencu - splošno pooblastilo odvetniku
Odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči ne more nadomestiti pooblastila stranke oziroma pooblastitelja, saj je upoštevaje določila 94. in 97. člena ZPP izključno le stranka tista, ki lahko (ali pa tudi ne) podeli pooblastilo za zastopanje odvetniku. Glede na to, da je bila z odločbo Bpp tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe in da je tožnik dal odvetniku splošno odvetniško pooblastilo za zastopanje, ki vključuje tudi prevzem odločb, je tožena stranka pravilno presodila, da je bila drugostopna sodna odločba pravilno vročena tožnikovemu odvetniku, ne pa samemu tožniku. Zato je po presoji sodišča v konkretnem primeru tožena stranka pravilno in v okviru svojih zakonskih pristojnosti ocenila, da tožnik v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh in s tem tudi ne izpolnjuje pogoja iz 1. odstavka 24. člena ZBPP.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravica do izjave - uporaba prava EU - izjemne okoliščine - javna varnost - načelo sorazmernosti
Ukrep pridržanja je možno izreči samo "zaradi individualnega ravnanja" prosilca in "v izjemnih okoliščinah." V predmetni zadevi je tožena stranka ukrep pridržanja nedvomno izrekla zaradi individualnega ravnanja tožnika tekom dogodkov dne 29. 8. 2019, dne 6. 9. 2019 in dne 19. 9. 2019. Ali izpodbijani ukrep spada v okvir oziroma če se ujema s standardi Sodišča EU v zvezi z „izjemnimi okoliščinami“ zagotavljanja „javne varnosti“ po pravu EU, pa tožena stranka v postopku ni ugotavljala.
Ukrep pridržanja v obravnavani zadevi je sicer predpisan z zakonom in je tudi primeren v tem smislu, da je z njim mogoče doseči legitimen cilj, to je zaščititi javni red in varnost drugih oseb, ki prihajajo v stik s tožnikom v Azilnem domu. Nadaljnje presoje z vidika testa nujnosti pa tožena stranka ni izpeljala in je zato izpodbijani akt nezakonit zaradi napačne uporabe materialnega prava.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZJN-3 člen 9, 9/8.
javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - oseba javnega prava - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za javno upravo kot prvostopenjski organ odločilo o statusu naročnika in ugotovilo, da ima tožnica status naročnika po določbah ZJN-3. Subjekt, ki izpolnjuje pogoje za naročnika iz prvega odstavka 9. člena ZJN-3, pa ni uvrščen na seznam, je ne glede na to dolžan oddajati posle po pravilih o javnem naročanju, obratno pa velja za subjekt, ki pogojev ne izpolnjuje, pa je kljub temu uvrščen na seznam.
V ZJN-3, niti v kakšnem drugem zakonu, ni predvideno, da bi bilo o odločitvi iz osmega odstavka 9. člena ZJN-3 sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu.