pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče presoja, da je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje glede pravno odločilnega dejstva, ali je pravni prednik tožeče stranke izvedel prenos sredstev iz predmetne devizne vloge na JPR št..... Po presoji sodišča namreč obstaja resen dvom, da JPR št.... pripada pravnemu predniku tožeče stranke. Matični številki pravnega prednika tožeče stranke in matična številka A.A. iz potrdila z dne 4. 12. 2014 se razlikujeta, tožeča stranka pa je z listinami verodostojno izkazala, da se matična številka njenega pravnega prednika ni spremenila ter da na njegovem JPR ni prišlo do prenosa iz naslova stare devizne vloge.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-5, 7. ZDavP-1 člen 15, 15/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - davčni postopek - davčna tajnost - delni dostop
Vsaka odločba davčnih inšpektoric, izdana v obdobju od 30. 6. 2011 do 30. 6. 2016 vsebuje podatke, s katerimi razpolaga davčni organ, ki se nanašajo na davčnega zavezanca in ki so v zvezi z davčno obveznostjo. Vsi dokumenti so vidno označeni z oznako „davčna tajnost“ in izpolnjujejo prej navedene kriterije. Zato gre pri vsaki od presojanih odločb za izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prav vsak izmed dokumentov, ki so predmet zahteve tožnika, ima na vsaki strani oznako „davčna tajnost“, pri tem pa gre v vsakem od presojanih dokumentov za tolikšno količino zaupnih podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost po prvem odstavku 15. člena ZDavP-2, da njihova izločitev ni mogoča na način, kot to določa 7. člen ZDIJZ. Bistveno za presojo pravilnosti odločitve tožene stranke je, da anonimizacija zahtevanih dokumentov na način, da posamezni davčni zavezanec ne bi bil določljiv, ni mogoča zaradi velike koncentracije podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost.
ZDIJZ člen 5, 5a. ZTFI člen 488. ZInfP člen 10, 10/3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V postopkih po ZDIJZ potrebno upoštevati ne le tiste izjeme, ki so določene v ZDIJZ, ampak tudi izjeme, ki so določene v področnih zakonih. Po mnenju sodišča predstavlja določilo 488. člena ZTFI izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, ki jo določa specialni področni zakon glede na splošna določila ZDIJZ.
Izpodbijana odločba je v tem delu tako pomanjkljivo obrazložena, da se je ne da preizkusiti, saj se drugostopenjski organ ni opredelil do zatrjevane izjeme, ki jo določa področni zakon.
postopek o prekršku - zaseg orožja - stranska sankcija - pogoji za odvzem orožja in orožnega lista
V kazenskem postopku je bilo tožniku odvzeto predmetno orožje. Zato je odločitev, da se tožniku odvzameta tudi orožna listina in strelivo, pravilna in v skladu z določbo petega odstavka 64. člena ZOro-1.
pravniški državni izpit (PDI) - opravljanje pravniškega državnega izpita - negativna ocena - obrazložitev ocene - sodna presoja ocene - ponovljen postopek - upoštevanje navodil sodišča
Tožena stranka je pri odločanju upoštevala stališče Upravnega sodišča RS iz sodbe opr. št. I U 1139/2016 od katerega, glede na to, da za to niso izpolnjeni pogoji, sodišče ne odstopa tudi v predmetni zadevi. Tožena stranka je v izpodbijano odločbo v zadostni meri zadostni meri vključila dejstva in ugotovitve, ki sta jih strokovnjaka/ocenjevalca navedla na ocenjevalnih listih in ki so privedle do njunega zaključka, da se pisna naloga tožeče stranke oceni s 5 točkami. Tožena stranka je strokovno oceno vključila v izpodbijano odločbo in jo tudi logično ter dovolj prepričljivo obrazložila. S tem je po oceni sodišča zadostila zahtevi po obrazložitvi odločbe.
Kriteriji, ki jih ocenjevalci upoštevajo pri ocenjevanju pisnih nalog res niso določeni z ZPDI ali Pravilnikom o programu sodniškega pripravništva in pravniškega državnega izpita, vendar so javno objavljeni na spletni strani tožene stranke, tako da se kandidati z njimi lahko kadarkoli seznanijo. S tem je zagotovljena predvidljivost kriterijev, ki jih ocenjevalci upoštevajo pri ocenjevanju pisnega dela PDI.
Nemožnost opravljanja nekega poklica zaradi neizpolnjevanja pogojev ne pomeni posega v ustavno pravico, saj je tisti konkretni poklic dostopen za vse enako pod enakimi pogoji, ki jih morajo vsi, ki ga želijo opravljati, izpolnjevati. Za opravljanje določenih pravniških poklicev je zakonodajalec predpisal opravljen PDI kot pogoj, da lahko oseba opravlja ta poklic. S tem je predpisal način uresničevanja pravice dostopa do določenega delovnega mesta.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9. ZSZ člen 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pravna podlaga - neskladnost občinskega odloka z zakonom
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran, ki mu je 31. 12. 2013 prenehala veljava, se ne more več spreminjati ali dopolnjevati. Zato je vsaka sprememba ali dopolnitev odloka po tem datumu nezakonita.
Ko je podlaga za uveljavljanje predkupne pravice izjava, dana na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, mora biti dana najkasneje ob sprejemu ponudbe. Med strankami, ni sporno, da tožnika v obravnavanem primeru takšne izjave pred sprejemom oziroma ob sprejemu ponudbe nista podala.
trošarine - vračilo trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - prekluzivni rok
Sodišče se strinja z davčnim organom, da je tožnik s tem, ko je vložil mesečni zahtevek za mesec maj 2017 (ki ga je vložil v mesecu juniju 2017) izbral mesečni način uveljavljanja vračila trošarine, s tem pa izključil možnost letnega uveljavljanja vračila trošarine za to leto.
ZSZ člen 60. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija člen 3, 3/6.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - neto tlorisna površina objekta - register nepremičnin - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Toženka tudi v ponovljenem postopku nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni odmerila v obsegu, kot ga omejuje citirana določba 60. člena ZSZ/84. Toženka je stanovanjsko površino ugotovila tako, da je iz evidence REN povzela podatke o neto tlorisnih površinah stavb, od katerih je odštela površine odprtih balkonov, kar je skladno s šestim odstavkom 3. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija.
sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
Dejstvo, da je oseba pridobila pravico opravljati delo stalnega sodnega tolmača za določen jezik pred uveljavitvijo zakonske obveznosti predložitve dokazil o rednem strokovnem izpopolnjevanju, ne more biti razlog, zaradi katerega ji te obveznosti ne bi bilo treba izpolniti.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenci - pravila vračanja - izpodbijanje akta o podržavljenju - vpis v zemljiški knjigi - lastnik podržavljenega premoženja v času nacionalizacije - zaupanje v zemljiško knjigo
Določbe ZDen ne upravnemu organu, ne sodišču ne dajejo podlage za odločanje o zakonitosti pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ne o sporih v zvezi s to pravico. Glede vprašanja o lastništvu nepremičnine v času denacionalizacije je torej treba v izhodišču upoštevati, komu je bila nepremičnina podržavljena glede na odločbo o podržavljanju in stanje v zemljiški knjigi.
V postopkih denacionalizacije ni mogoče preverjati pravilnost odločbe o nacionalizaciji.
Ne upravni organ, ne sodišče v postopku denacionalizacije nimata podlage, da bi preverjala pravilnost in zakonitost zemljiškoknjižnega vpisa.
ZDen člen 11, 66, 66/1. ZEN člen 48, 48/4, 48/6, 48/7, 51. ZUP člen 189, 189/1, 189/2, 196, 196/1, 237, 237/2, 237/2-7.
parcelacija - poseben ugotovitveni postopek - postavitev izvedenca - založitev predujma - preizkus odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi
Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba kot obveznega sestavnega dela ne vključuje načrta parcelacije, kot bi ga odločba o denacionalizaciji, s katero je odločeno o vračanju v naravi delov nepremičnin, ki po stanju zemljiškega katastra nimajo parcelnih številk, morala obsegati, skupaj z navedbo, da je ta načrt parcelacije podlaga za vodenje postopka evidentiranja parcelacije pri geodetskem organu, katerega izvedbo zahteva denacionalizacijski organ po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Že navedeno predstavlja razlog za odpravo izpodbijane odločbe – zaradi povezanosti odločitve – v celoti. Ob tem sodišče poudarja, da mora biti nepremičnina, ki se vrača v naravi, v izreku upravne odločbe opredeljena z rezerviranimi parcelnimi številkami na podlagi elaborata parcelacije.
Iz določb ZUP oziroma ZUP/86 izhaja, da odločitev o postavitvi (novega) izvedenca sprejme organ, kar je v predmetnem denacionalizacijskem postopku s sklepom tudi storil. Stranke njegovo postavitev (le) predlagajo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ tudi ni pojasnil, zakaj po nezaložitvi dela predujma s strani tretjega tožnika o tem ni obvestil prvega tožnika in druge tožnice in zakaj jima ni omogočil, da bi preostali del predujma za izvedenca založila sama, kar bi moral storiti, zato navedeno organu v tožbah upravičeno očitata. Zato sodišče tudi v tem delu izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.Iz citiranih določb ZUP oziroma ZUP/86 izhaja, da odločitev o postavitvi (novega) izvedenca sprejme organ, kar je v predmetnem denacionalizacijskem postopku s sklepom št. 301-3/93-400 z dne 21. 6. 2017 tudi storil. Stranke njegovo postavitev (le) predlagajo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ tudi ni pojasnil, zakaj po nezaložitvi dela predujma s strani tretjega tožnika o tem ni obvestil prvega tožnika in druge tožnice in zakaj jima ni omogočil, da bi preostali del predujma za izvedenca založila sama, kar bi moral storiti, zato navedeno organu v tožbah upravičeno očitata. Zato sodišče v tem delu izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
ZGos člen 12, 12/1. ZUP člen 165, 165/1, 214. Odlok o merilih za izdajo soglasij za obratovanje gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času v Mestni občini Novo mesto (2009) člen 2.
gostinstvo - odpiralni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas - obrazložitev odločbe - dokazovanje - hrup - nezakonita odločba - pravica do izjave
Če se upravni organ odloči, da kakšnega dokaza za zatrjevanje dejstva, ki je sicer za odločitev v zadevi pomembno, ne bo izvedel, mora za to navesti utemeljene razloge, na primer, da je dejstvo, ki ga želi z izvedbo tega dokaza dokazati stranka, že dokazano. Namreč, tudi v upravnem postopku mora biti zavrnitev dokaznega predloga (ustavno) upravičena.
ZPOP-1 člen 30, 34a, 34a/5. Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis člen 3, 3/2, 3/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - državna pomoč - pomoči po pravilu de minimis
Pomoč de minimis, ne glede na datum plačila pomoči, velja za dodeljeno takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom.
dohodnina - posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - rok za uveljavljanje davčne olajšave - napačna uporaba materialnega prava
Tožnik do 31. julija 2014 ni vložil napovedi za odmero dohodnine za leto 2013, je pa posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljal z vlogo z dne 29. 1. 2014, to je v zakonskem roku iz drugega odstavka 270. člena ZDavP-2 (t. j. za odmerno leto 2013 do 5. 2. 2014), torej je prvostopenjski davčni organ razpolagal s podatkom o tožnikovem uveljavljanju navedene olajšave, ki pa je neutemeljeno ni upošteval iz razloga, ker tožnik do 31. 7. 2014 ni vložil napovedi za odmero dohodnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Določba 4. alineje 8. člena ZBPP je lex specialis glede na določbo 24. člena ZBPP, ki sicer nasploh ureja vprašanje dejstev in okoliščin o zadevi, ki jih je treba upoštevati pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Glede na to, se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na to, da bi moral organ za brezplačno pravno pomoč presojati, ali ima v zadevi verjeten izgled za uspeh. V 8. členu ZBPP so namreč določene zadeve, v katerih brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti ne glede na ostale določbe zakona, ki urejajo pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na splošno.
tujci - izročitev - varstvo ustavnih pravic - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - pravica do sodnega varstva - kršitev ustavnih pravic - pravica do osebne svobode - enako varstvo pravic - načelo zaslišanja strank - pravica do pritožbe
Iz opisa ravnanj v tožbi je razvidno, da odločbe o vrnitvi ni izdala nobena od obeh držav. Tožnik torej posledično ni imel pravice uveljavljati ugovorov zoper izročitev, ki bi se nanašali na primer na obstoj sistemskih pomanjkljivosti, na pravico do družinskega življenja in podobno. Ker ni bila izdana odločba o vrnitvi, tudi ni imel možnosti uveljavljati morebitnega pravnega sredstva zoper njo in posledično temu, v primeru zavrnitve pritožbe, tudi ne pravice do sodnega varstva.
Niti Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o izročitvi in sprejemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito niti ZTuj-2 ne določata, da bi bilo treba predhodno preveriti, da bo Republika Hrvaška v takem primeru izdala odločbo o vrnitvi. ZTuj-2 v 64. členu niti ne določa, da bi bilo treba v primeru vrnitve tujca na podlagi mednarodne pogodbe, v kolikor slovenski organi ne izdajo odločbe o vrnitvi, preveriti pri državi pogodbenici, ki tujca sprejme, da bo le-ta tujcu v skladu z določilom tretjega odstavka 6. člena Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 12. 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav izdala odločbo o vrnitvi. Iz navedenega razloga ZTuj-2 ni v celoti vnesel vsebine 6. člena Direktive, zaradi česar se to določilo uporablja neposredno.
Prvi odstavek 64. člena ZTuj-2 je treba uporabljati na ustavno skladen način, kar pomeni, da je dopustno tujca izročiti brez odločbe o vrnitvi na podlagi mednarodne pogodbe o vračanju le pod pogojem, da taka pogodba vsebuje vse procesne garancije iz 22., 25. in 23. člena URS. Ker pa za prijetje in prisilno predajo ni bilo pravne podlage, je posledično prišlo do posega v pravico iz 19. člena URS, ki določa, da ima vsakdo pravico do osebne svobode. Če bi bila tožniku izdana odločba o vrnitvi, bi imel skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZTuj-2 lahko tudi možnost pritožbe v roku 3 dni od vročitve odločbe. Ker mu ni bila izdana, je posledično prišlo tudi do kršitve te pravice, ki je sicer določena v 25. členu URS.
mednarodna zaščita - ponovljeni postopek - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in dokazi
Tožnik s svojimi pavšalnimi, nepodkrepljenimi in poenostavljenimi trditvami ni uspel izkazati pomembnega povečanja verjetnosti izpolnjevanja pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Sodišče zato ugotavlja, da je toženka, ob tem, ko se je tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka (poleg prepoznih) skliceval na razloge, ki jih je že zatrjeval v prvotnem postopku mednarodne zaščite in ko je predložil (poleg prepoznih) sicer nove dokaze, ki pa niso v zvezi z njegovimi trditvami o preganjanju, ravnala pravilno, ko je skladno s četrtim odstavkom 65. člena ZMZ-1 v zvezi s 64. členom ZMZ-1 zavrgla tožnikovo zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka prosilki ni ugodila glede oprostitve plačila stroškov postopka, saj v trenutku dodelitve brezplačne pravne pomoči ni jasno, ali bo prosilka želeno obliko brezplačne pravne pomoči sploh potrebovala. V času odločanja namreč še ni gotovo, ali bo dokazovanje z morebitnim izvedencem potrebno, ali bo sodišče sploh določilo izvedenca in torej, ali bodo stroški za izvedenca sploh nastali, predvsem pa, katera pravdna stranka jih bo dolžna kriti. Če bi se v postopku izkazalo, da se bo pravdni postopek nadaljeval, in da bo sodišče ocenilo, da je potreben izvedenec in tudi, da je stroške za izvedenca dolžna poravnati tožnica, bo lahko tožnica takrat za dodelitev brezplaćne pravne pomoči za izvedenske stroške še vedno zaprosila.