ZMZ-1 člen 49, 49/9. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - pravica do obveščenosti
Tožnik v upravnem sporu s pavšalnim sklicevanjem na grdo ravnanje v kampu, slabo hrano, negostoljubnost Italijanov (četudi so jim ljudje na železniško postajo v Milanu prinašali hrano), o rasističnih socialnih delavcih, ki so ga zmerjali (čeprav je govoril o svojem prijatelju, socialnem delavcu), prostovoljnem delu (ki ni bilo prisilno) ter o nemožnosti izobraževanja ni uspel izkazati dovolj velike verjetnosti obstoja sistemskih pomanjkljivosti v Italiji, ki bi preprečevala vrnitev tožnika pristojnim organom Italije, ki je 18. 9. 2019 prevzela pristojnost za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito.
ZIS člen 3, 3/1, 3/2, 107, 107/3. ZUP člen 144, 144/1, 144/3, 237, 237/2, 237/2-3.
igre na srečo - nadzor prirejanja iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - skrajšani ugotovitveni postopek - kršitev načela zaslišanja stranke - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku je mogoče odločiti le ob pogoju, da ni potrebno kakšno posebno dejanje postopka za ugotovitev pravno pomembnih dejstev (npr. stranka navede vsa dejstva in dokaze, potrebne za odločbo; odloča se le na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana; dejansko stanje se da ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ...). Besedilo "oziroma dejstev, ki so organu znana", je treba razlagati v smislu "splošno znanih dejstev" in ne dejstev, ki jih organ izve oziroma se z njimi seznani na podlagi opravljenega dejanja postopka.
Ker ZG v primerih, kot je obravnavani (ko imata kupca ali več kupcev enak vrstni red), ne določa nadaljnjih kriterijev za izbiro, je tudi po oceni sodišča organ pravilno uporabil (po analogiji) četrti odstavek 23. člena (ta določa, da če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec kmetijsko zemljišče proda vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona), po katerem kupca izbere prodajalec. In ker je prodajalec C.C. izbral kot kupca A.A. in B.B., je organ pravilno temu tudi sledil.
Vsebina ponudbe je v domeni prodajalca in v primeru, ko ponudba prodajalca, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, poleg tega zemljišča obsega še stavbno zemljišče, ni nedopustna. Gre za izraz volje prodajalca in pomeni le, da se je prodajalec odločil, da tudi zemljišče, ki je sicer stavbno, ponudi prednostno predkupnim upravičencem po ZG oziroma ZKZ. To pa ni nezakonito, saj ZKZ in ZG omejujeta prodajalca le pri prodaji kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda. Pogoj ponudbe, da se gozdna (ali kmetijska) zemljišča prodajajo skupaj s stavbnim zemljiščem, v kompletu, tudi ni v nasprotju z namenom ZG oziroma ZKZ, še zlasti, če gre za prodajo zaščitene kmetije.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - obrazložitev odločbe
Namen komasacije po ZKZ in Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč je zaokrožiti kmetijska zemljišča in s tem izboljšati pogoje njihove obdelave.
Iz izpodbijanih odločb ne izhajajo razlogi, zaradi katerih komasacijska komisija ni sledila pripombam oz. predlogom tožnikov. Prav tako niso bile obravnavane navedbe tožnikov, da nova razdelitev ne ustreza usmeritvi gospodarjenja tožnikov, kot enemu izmed kriterijev in pogojev nove razdelitve v skladu s Pravilnikom in ZKZ.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - ustavitev upravnega postopka - vsebinsko obravnavanje tožbe - nova dejstva in novi dokazi - pravica do informiranosti - načelo sorazmernosti
V obravnavani zadevi je bil 7. 10. 2019 v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka opravljen osebni razgovor s tožnikom ob prisotnosti predstavnika PIC in tolmača. Iz zapisnika z istega dne je na prvi strani razvidno, da je uradna oseba tožnika obvestila, pod kakšnimi pogoji bi organ lahko uvedel ponovni postopek. Tako dokumentirana pojasnila so točna glede na zakonsko ureditev. Posebej je bil vprašan, če razume omenjena pojasnila, če razume tolmača in če želi, da je prisoten njegov zastopnik. Na vse to je odgovoril pozitivno. Na vsebinska vprašanja pa je odgovoril, da je razloge, zaradi katerih podaja zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, že navedel pri podaji prve in druge prošnje, izrecno je dodal, da podaja iste razloge; na izrecno vprašanje, ali obstajajo še kakšni razlogi ogroženosti, ki jih z razlogom še ni navedel pri prvih dveh prošnjah, pa je odgovoril, da ne obstajajo novi razlogi. Tožnik je tudi na vprašanje o morebitnih novih dokazih za njegovo preganjanje povedal, da nima nobenih dokazov, ki bi jih želel predložiti. V tej fazi osebnega razgovora je bil tožnik še enkrat s strani uradne osebe opozorjen glede na naravo postopka o pomenu novih dejstev in dokazov, vendar je tožnik dejal, da nima nič dodati. Sodišče tako ugotavlja, da v konkretni zadevi z vidika 64. člena ZMZ-1 izpodbijani akt nima pomanjkljivosti.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija - relativna kršitev določb postopka
Toženka se v izpodbijanem sklepu ni opredelila do navedb o ubitih strankarskih kolegih in do podane lastnoročne izjave tožnika z dne 16. 9. 2019, vendar pa sodišče ugotavlja, da tožnik ni izkazal, da navedenih dejstev (tudi iz lastnoročne izjave) v prvotnem postopku brez svoje krivde takrat ne bi mogel uveljavljati.
Toženka je napačno uporabila prvi odstavek 64. člena in prvi odstavek 65. člena ZMZ-1, češ da je v tovrstnih zadevah dokazno breme izključno na tožniku in da pristojni organ ne sodeluje pri ugotavljanju dejanskega stanja, kar ni pravilna interpretacija ZMZ-1, saj je v nasprotju z določbo drugega in tretjega odstavka 40. člena Procesne direktive v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Kvalifikacijske direktive ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, kar pa v konkretnih okoliščinah primera ne vpliva na presojo zakonitosti izpodbijanega akta. Tožnik mora sam predlagati nove dokaze in navesti nova dejstva. Le, če jih tožnik (nepopolno) navede, ga mora toženka pozvati, da nepopolne trditve dopolni oz. jih pojasni, kar je skladno z načelom materialne resnice.
Tožnik je na zaslišanju ob zahtevi za uvedbo ponovnega postopka navajal tudi že navedena dejstva v zvezi s političnim azilom, tj. s smrtjo strankarskih kolegov in ogroženostjo v izvorni državi zaradi tega ter o zahtevi po pridobivanju informacij o korupciji na Ministrstvu za finance s strani C.C. ter očrnenju tožnika z njegove strani. Tako je toženka sicer storila relativno kršitev postopka, ko je navedla, da tožnik v svojem zahtevku ni navajal novih dejstev, ki pa po ugotovitvi sodišča ni vplivala na pravilnost in zakonitost njene odločitve.
Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce člen 4. ZMZ-1 člen 11.
mednarodna zaščita - stroški zastopanja stranke - predložitev stroškovnika - rok za vložitev stroškovnika - pravnomočnost sodbe - pravočasnost predložitve stroškovnika - ustavnoskladna razlaga - svetovalec za begunce
Ustavno skladna je le taka razlaga 4. člena Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcev za begunce, da trimesečni rok, v katerem mora oziroma more svetovalec za begunce predložiti stroškovnik ministrstvu, prične teči z dnem, ko mu je vročena pravnomočna sodna odločba upravnega ali vrhovnega sodišča.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo RTV prispevka
Za izjavo, s katero posameznik uveljavlja, da ni zavezanec za plačilo RTV prispevka, ne zadošča le navedba, da ni lastnik RTV sprejemnikov, kot je to navedel tožnik. Tožena stranka je zato pravilno ugotovila, da je z avgustom 2016 ponovno postal zavezanec za RTV prispevek in to ostal tudi v letu 2017, torej v letu, za katerega ga RTV Slovenija z izpodbijano odločbo bremeni za plačilo tega prispevka.
ZTuj-2 člen 51, 51/1, 51/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - pravica do družinskega življenja
Glede na čas bivanja tožnika v RS in tudi njegove nesporne sorodstvene vezi z dvema hčerkama, obstaja po presoji sodišča v konkretni zadevi pozitivna obveza države, da realizira tožnikovo pravico do spoštovanja njegovega zasebnega življenja, torej, da uredi njegov položaj. To namreč državi nalaga določba prvega odstavka 8. člena EKČP.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv
Predlogu za napredovanje ni mogoče ugoditi, če ni izkazano, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to določata zakon in na njegovi podlagi izdani Pravilnik.
rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - zavrženje pritožbe
Če je zadnji dan roka za vložitev pravnega sredstva v soboto (ki ni praznik RS ali dela prost dan v RS), je za prenos izteka roka na prvi naslednji delavnik pomembno, ali organ, pri katerem je treba opraviti dejanje (v konkretnem primeru vložiti pritožbo), v soboto dela ali ne.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi - etažna lastnina - poseg v skupne dele - soglasje solastnikov
Poseg v temelje ni poseg v posameznem delu stavbe, kot ga definira drugi odstavek 105. člena SPZ, temveč neposredno poseg v samo konstrukcijo objekta kot celote. V tem primeru pa (tudi ob predpostavki, da je na objektu vzpostavljena dejanska etažna lastnina) določb 122. člena SPZ ni mogoče uporabiti, temveč je treba uporabiti določbe 67. člena, ki se nanašajo na upravljanje s stvarjo v solastnini.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - pogoji za razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca
Nezadovoljstvo stranke z delom odvetnika brez presoje utemeljenosti takšnega nezadovoljstva prav gotovo ne more biti razlog za razrešitev odvetnika na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ki, kot rečeno, za prosilca prinašajo določene negativne posledice.
ZJC-B člen 19. ZJC člen 2, 2/1, 3. ZCes-1 člen 2, 2/24, 3, 3/2.
razlastitev - javna cesta - kategorizirana javna cesta - lokalna cesta
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi upravni organ pri ugotavljanju javne koristi na konkretni ravni upošteval vsa relevantna dejstva, na katera je opozorilo sodišče v tej sodbi in na katera so opozarjali tožniki že ves čas postopka z zatrjevanjem, da niso izpolnjeni kriteriji za kategorizacijo predmetne parcele. V ponovljenem postopku, v katerega se po odpravi izpodbijane odločbe zadevo vrača, se bo upravni organ moral ponovno opredeliti do obstoja javne koristi kot pogoja za razlastitev in s tem v zvezi po vsebini presoditi navedeni ugovor tožnikov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - socialni spor - izredna denarna socialna pomoč
Stroški, ki nastanejo pri uveljavljanju pravnih sredstev, niso takšne narave, na katere se nanaša pravica do izredne denarne socialne pomoči iz 33. člena ZSVarPre. Ta je namenjena izrednim stroškom, ki so namenjeni preživetju, in jih z lastnim dohodkom ni mogoče pokriti, kar pa stroški, ki nastanejo v zvezi z vlaganjem pravnih sredstev, tudi po presoji sodišča niso, kljub temu, da sodišče verjame tožniku, da je vlaganje pravnih sredstev zanj življenjskega pomena.
ZS člen 84, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 36.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pogoji za razrešitev - dolžnost strokovnega izobraževanja - predložitev dokazil o strokovnem izobraževanju
Izvedenec mora za izpolnitev dolžnosti iz četrtega odstavka 84. člena ZS toženki predložiti dokazila, da se je za strokovno področje in podpodročje udeležil najmanj petih strokovnih izpopolnjevanj v petletnem obdobju. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik takšnih dokazil ni predložil, saj tega niti ne zatrjuje. Zato je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na citiranih določbah zakona.
Tožnica stranske udeležbe tretje osebe ne more aktivno izposlovati, niti s predložitvijo novih dejstev oziroma dokazov (prva točka 260. člena ZUP). Stransko udeležbo – tudi v primeru obnove postopka – lahko zahteva le oseba, ki ji ta pravica gre. Vsako nastopanje v upravnem postopku je namreč pogojeno z varovanjem pravnega interesa, ki je po definiciji osebna korist. Tožnica torej lahko v upravnem postopku, enako pa tudi v zahtevi za obnovo tega postopka, varuje le svojo, ne pa tudi tuje pravne koristi.
Gradbeni posegi na območju morfološke enote FT 1/6 so dovoljeni le v zvezi z že obstoječimi objekti. Ker se obravnavana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja ne nanaša na nobenega od obstoječih objektov v tej morfološki enoti, tožnik ne more uspeti z navedbami, da so v drugih morfoloških enotah dovoljene nadomestne gradnje in s tem novogradnje.
ZUP člen 82, 82/1, 229, 229/2. ZUJIK člen 120, 120/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - stranka postopka - položaj stranskega udeleženca - pravica do vpogleda v spis - pravni interes
Ker gre tožniku celo položaj stranke, ne le stranskega udeleženca, je njegov pravni interes za sodelovanje v tem postopku očiten, prav tako tudi njegova pravica do vpogleda v spis oziroma posamezne listine v njem (prvi odstavek 82. člena ZUP). Tega v ničemer ne spreminja toženkino stališče, da z odločbami, izdanimi drugim udeležencem na razpisu, ni odločeno o tožnikovi pravnih interesih. Ker se z javnim razpisom financirajo le tisti programi oziroma projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje, je namreč očitna odvisnost odločitve, ali bo tožnik pridobil pravico do financiranja, tudi od ocenjevanja drugih programov ali projektov, prijavljenih na razpis.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - očitnost neizpolnjevanja pogojev
24. člen ZBPP organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti".