davčna izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnega naslova, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv.
odpis dolga - obligacijsko razmerje - razmerje med upnikom in dolžnikom - pravnomočno ugotovljena terjatev
Razmerje po 77. členu ZJF ni razmerje med organom in stranko v smislu upravnega razmerja oziroma odločanja upravnega organa o pravicah, pravnih koristih ali dolžnostih posameznika, pač pa je razmerje med upnikom in dolžnikom, v katerem je dolžnikova obveznost znana in nesporna, upnik pa lahko pod določenimi zakonskimi pogoji, privoli v spremenjen način izpolnitve ali celo v odpis dolga. Ne gre torej za upravno odločanje, ampak za odločitve v okviru poslovanja (obligacijsko razmerje), to je izpolnitev ali neizpolnitev pravnomočno ugotovljene obveznosti do države (odločitev upnika, da odpusti dolg svojemu dolžniku).
dostop do informacij javnega značaja - pritožba zaradi molka organa - ugoditev zahtevku - posredovanje informacije z dopisom - doložnost izdaje pisne odločbe
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da organ tožniku, glede na to, da je z dopisom tožnikovi zahtevi po dostopu informacije javnega značaja v celoti ugodil, ni bil dolžan izdati odločbe in glede na to, da je organ tožniku posredoval zahtevano informacijo, tudi ni bil v molku.
ZDIJZ člen 1a, 4a, 4a/1, 4a/1-2, 4a/2, 6a. ZJF člen 67, 67/1.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - pravni posel - stvarno premoženje države - poslovna skrivnost - test javnega interesa - banka
Razpolaganje s "finančnim premoženjem" poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava izrecno ureja v zvezi s finančnimi pogodbami DUTB le njene pogodbe glede prevzema terjatev med DUTB in navedenimi bankami, kjer kot prosto dostopne informacije javnega značaja določa le podatek o firmi in sedežu banke in neplačnika ter končno bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.
Ker so tožnice v zvezi s pogodbami med navedenimi bankami in DUTB o posameznih cenah prenesenih terjatev, deležev in delnic zahtevale informacije o razpolaganju s finančnim premoženjem DUTB, kar pa ni prosto dostopna informacija javnega značaja, je toženka pravilno odločila, da mora DUTB prikriti na kopijah zahtevanih pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke s prilogami, sklenjenih med naštetimi bankami in DUTB, informacije glede podatkov, ki predstavljajo posamezne cene prenesenih terjatev, deležev oziroma delnci.
V konkretni zadevi so pravilna materialnopravna podlaga 1a., 4a. ter 6a. člen ZDIJZ (Ki dovoljuje dostop do v njej navedenih informacij ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato izjema dostopa zaradi poslovne skrivnosti ne pride v poštev za presojo poslovne skrivnosti v zvezi z informacijami javnega značaja.
Tožnice zahtevajo informacije o nadaljni prodaji terjatev, deležev ali delnic DUTB kupcem, ki ne predstavlja informacije javnega značaja. Ne gre za pogodbe v zvezi s "finančnim premoženjem" DUTB, ki bi bila po petem odstavku 6a. člena informacija javnega značaja.
ZOFVI člen 95, 95/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 28.
javni uslužbenec - naziv javnega uslužbenca - napredovanje v naziv - zmotna uporaba materialnega prava - izobrazba
Ni razloga, da se ne bi upošteval kot pogoj, ki ga mora izpolnjevati učitelj petja, tudi univerzitetni študij jazz-petja, saj je glede na to, da v 28. členu Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih glasbene šole nikjer ne piše, da se jazz-petje ne bi moglo šteti v sklop pojma petja, tudi to petje zaobseženo v pojmu petja, kot je navedeno v 28. členu Pravilnika. Pojem petje je širši pojem in nedvomno je tudi jazz-petje del petja. Razen tega je tožnica povsem razumno in prepričljivo pojasnila v svoji pripravljalni vlogi, da znanje „jazz petja“ vključuje tudi poznavanje tehničnih in muzikalnih prvin, razvoj glasbenega obsega, vokalizacijo, artikulacijo in podobno. Kdor teh prvin ne obvlada tudi ne more obvladati specializacije petja, to je jazz-petja. Iz navedenega razloga je tožena stranka napačno štela, da tožnica nima opravljenega ustreznega univerzitetnega študija smeri programa petja.
taksa - občinska taksa - javna površina - financiranje občin
ZFO-1 obveznost plačila takse omejuje na taksativno naštete primere iz prvega odstavka 9. člena ZFO-1. Po presoji sodišča Odlok o občinskih taksah v Občini Hoče-Slivnica tožene stranke ustrezno upošteva z zakonom določen okvir, ki omogoča občini, da predpiše občinsko takso. Niti v zakonu niti v Odloku pa ni navedenih okoliščin, na podlagi katerih je tožena stranka tožeči stranki naložila plačilo takse.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - pomemben del dohodka - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja po drugem odstavku 24. člena ZKZ tako pri tožeči stranki kot tudi pri izbranem kupcu ugotavljala na podlagi ocene proizvodnje na kmetiji obeh strank, ki ju je izdelala Kmetijsko svetovalna služba, ter na podlagi predloženih dokazil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - življenjski pomen izida zadeve za prosilca - verjetni zgled za uspeh
Odrekanje brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom zahteve za sodno varstvo z obrazložitvijo, da je zagrožena globa v sorazmerno nizkem znesku (kar je relativno in odvisno od siceršnjega socialno-ekonomskega položaja prosilca), bi postavilo prosilce v neenakopraven položaj glede na tiste osebe, ki si lahko pravno svetovanje in zastopanje omogočijo z lastnimi sredstvi. To pa bi bilo v nasprotju z namenom brezplačne pravne pomoči, ki je prav v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, kar pomeni, da mora biti ta pravica zagotovljena tudi osebam, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogle uresničevati.
ZDDV-1 člen 46, 46/1, 46/1-1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79, 79/1, 79/2.
davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV - pravica do oprostitve plačila ddv
Sodišče se strinja z dokazno oceno davčnega organa, da so v obravnavanem primeru obstajali objektivni elementi, na podlagi katerih bi tožnik moral vedeti, da ne gre za običajno poslovno prakso, pa kljub temu ni izvedel dodatnih preverjanj, na podlagi katerih bi se prepričal, da transakcija ni povezana z zlorabo oziroma goljufijo sistema DDV. Na navedeno kaže nižja razlika v ceni, dosežena s prodajo predmetnega blaga, gotovinska nakazila na transakcijski račun tožnika s strani fizičnih oseb, način poslovanja, v okviru katerega je bila koruza iz ... na Madžarskem prepeljana v ..., nato pa še isti dan v isti smeri in isti količini nazaj v druge madžarske kraje.
ZDoh-2 člen 92, 93, 97, 97/1, 98, 98/1, 99, 99/1. ZGD-1 člen 53, 491.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ugotavljanje davčne osnove - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - osnovni kapital in osnovni vložki - naknadna vplačila
V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 29, 38.
dohodnina - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - povprečni mesečni dohodek - dohodek na družinskega člana - skupno gospodinjstvo - odpis davčnega dolga v izjemnih primerih - bolezen prosilca
Tožnik ponavlja pritožbene navedbe, da skupaj z mamo živita na istem naslovu, vendar mami plačuje pavšal za bivanje v skupni gospodinjski enoti, s čimer ji pomaga pri plačilu nujnih skupnih stroškov, ki jim sodišče ne sledi. Tožnik poskuša te navedbe relativizirati, tudi s predložitvijo potrdila iz gospodinjske evidence, ki pa ga sodišče kot prepozen dokazni predlog zavrača. Pri tem ne gre spregledati, da je tožnik v zahtevi za odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačilo jasno navedel, da živi v skupnem gospodinjstvu z mamo, takšno zahtevo pa je vložil po prejemu poziva prvostopenjskega organa na dopolnitev zahteve, s katerim ga je organ izrecno opozoril na družinske člane skupnega gospodinjstva.
ZEKom-1 člen 60, 60/8, 243, 243/1, 243/3. ZUS-1 člen 64, 64/4.
podelitev radijskih frekvenc - odločba o dodelitvi radijskih frekvenc - podaljšanje veljavnosti odločbe - ponovni postopek - vezanost na pravno mnenje sodišča - zakonski kriteriji - metodologija
Zakonitost novega akta sodišče preizkuša z vidika njegove skladnosti z mnenji in napotki sodb, v izvajanju katerih je bil izdan.
V pogojih podaljšanja radijskih frekvenc po 243. členu ZEKom-1, bi toženka morala ugotoviti vpliv ponudbe in povpraševanja v okoliščinah podaljšanja frekvence in ne v pogojih „če bi izvedla javni razpis“. Podaljšanje po 243. členu ZEKom-1 namreč pomeni pridobitev frekvence le najdalj do 25. 5. 2016 ter le za prejšnje imetnike, kar pomeni, da že ZEKom-1 odgovarja na vprašanje o ponudbi in povpraševanju v času podaljšanja.
Predmetni kriterij se nanaša na „razpisane frekvence“, torej ga je v primerih podaljšanja po 243. členu ZEKom-1 razumeti, da se uporabi „le za tiste frekvence, ki so predmet podaljšanja“. Te pa so bile v obravnavanem primeru 2 x 24,8 MHz, torej frekvence tožnika in A., ne pa vse frekvence v pasu 900 MHz, in tako ne frekvence, katerih imetnik je od leta 2006 C., ki tudi niso bile predmet podaljšanja v letu 2013 in zato tudi ne predmet ponudbe oz. povpraševanja, kar je vsebina prvega kriterija (ponudba in povpraševanje po razpisanih frekvencah in ne, kot si napačno razlaga tožnik, ponudba in povpraševanje na trgu operaterjev v letu 2013).
Glede na razlike med državami (velikost trga; razvitost) sodišče meni, da v primerjalni analizi kriterija "Višina tovrstnih plačil v drugih državah EU" ni mogoče uporabiti z vsebino, kot ugovarja tožnik. Toženka je upoštevala prilagoditvene faktorje tako, da je zagotovila ustreznost uporabljenih vrednosti tega frekvenčnega spektra iz drugih držav, vse s ciljem, da se rezultat prilagodi na razmere slovenskega trga in da ni izkrivljen.
Glede na obrazložitev toženke, da bi po prvem kriteriju sporni znesek za obdobje podaljšanja znašal 5.099.040,79 EUR, skladno z drugim kriterijem 3.512.825,74 EUR do 3.769.155,90 EUR oziroma v povprečju 3.640.990,82 EUR, po tretjem kriteriju pa bi se ta znesek gibal v razponu od 2.965.712,43 EUR do 5.293.355,70 EUR, oziroma v povprečju 4.183.969,70 EUR, ter da korekcija zaradi določene višine nadomestila na podlagi četrtega kriterija ni potrebna, sodišče meni, da je toženka pravilno uporabila pri določitvi zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine določbo osmega odstavka 60. člena ZEKom-1 ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložila, da je sodišče lahko glede na kriterije iz te določbe uporabo le-teh pri določitvi višine zneska preizkusilo.
dohodnina - dodatno pokojninsko zavarovanje - drug dohodek - javni uslužbenec - povprečenje - izplačilo odkupne vrednosti
V konkretnem primeru gre za enkratno izplačilo sredstev, ki jih je sicer tožnik več let vplačeval v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V takšnem primeru pa se po določbah ZDoh-2, dohodek nedvomno in brez izjeme obdavči v skladu s 105. členom ZDoh-2 kot drug dohodek, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.
davek od dohodkov iz dejavnosti - povezane osebe - verodostojna knjigovodska listina - resničnost poslovnih dogodkov - uporaba SRS - davčno priznani stroški
Pravilne so ugotovitve davčnega organa, da je tožnik poslovne dogodke vseh treh omenjenih dobaviteljev, pri katerih gre za povezane osebe, knjižil na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin in da zatrjevanih poslovnih dogodkov ni izkazal. Knjigovodska listina je namreč skladno s SRS 21 verodostojna le, če izkazuje poslovne dogodke verodostojno in pošteno; sestavljena mora biti tako, da na njeni podlagi strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, jasno in brez kakršnih koli dvomov spozna naravo in obseg poslovnih dogodkov. V obravnavani zadevi je tudi po presoji sodišča izkazana pravilna ocena davčnega organa, da predloženi računi in pogodbe omenjenih treh dobaviteljev niso verodostojne listine, ker davčni organ na njihovi podlagi ne more popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznati narave in obsega poslovnih dogodkov, kot to določa SRS 21.12.
dohodnina - akontacija dohodnine - vračilo plačane akontacije dohodnine - sodba sodišča - odškodnina - izplačilo dohodka na podlagi kasneje razveljavljene sodbe - obrazložitev odločbe
Tožnica ima prav, ko zatrjuje odsotnost navedbe pravne podlage o obdavčevanju „preostalih drugih dohodkov“ s 25% dohodnino in ugotovitvijo dejanskih okoliščin, ki takšno obdavčitev narekujejo, tj. zlasti glede na vprašanja rezidentstva upravičenk, opredelitve vira dohodka (vir v Sloveniji ali ne), davčne osnove in davčne stopnje, cedularnosti oz. sintetičnosti obdavčitve z dohodnino ter akontiranja oz. dokončnosti davka. V ZDoh-2 neposredno takšne opredelitve, res ni, davčni organ pa zakonskega določila ni konkretizirano citiral, prav tako pa tudi ni navedel pravne podlage za obdavčitev (morebiti) tujih rezidentov. Iz upravnega spisa in iz razlogov obeh davčnih odločb niti ne izhaja, da bi to bilo predmet ugotovitvenega postopka, posledično pa sodišče tudi pritrjuje tožnici, da se o tem evidentno ni mogla v postopku izjaviti.
brezplačna pravna pomoč - prevod listin v tujem jeziku - očitno nerazumna zadeva - vsebinska presoja - zmotna uporaba materialnega prava
Iz listin upravnega spisa in iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da to, kar tožena stranka meni, da bi moral tožnik storiti, je tožnik tudi storil, pri tem pa zanemarila dejstvo, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani od tožnika zahtevalo prevod listin strokovnih člankov v tujem jeziku po sodnem tolmaču, zato je po presoji sodišča tožena stranka prekoračila standard očitnosti pri ugotavljanju, ali je zadeva očitno nerazumna, kar je v nasprotju s 24. členom ZBPP in namenom, ki izhaja iz teh določb, to je, da se iz postopkov dodeljevanja BPP izključijo tiste zadeve, pri katerih prosilec že na prvi pogled nima verjetnih izgledov za uspeh, torej, brez da bi se organ podrobno spuščal v vsebinsko presojo posameznih dokazov.
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 10, 11, 11/1. ZVZD-1 člen 3, 3/1, 3/1-2. GZ člen 3, 3/1, 3/1-12.
ukrep delovnega inšpektorja - varnost in zdravje pri delu - gradbišče - odgovornost glavnega izvajalca - delodajalec
Na gradbišču sta izvajala dela podizvajalca in sicer s tistimi delavci, ki so bili pri njima zaposleni, na gradbišču ni bilo delavcev, ki bi bili zaposleni pri tožniku ali bi zanj opravljali delo na drugi podlagi. V upravnem postopku prvostopenjski, niti drugostopenjski organ dejansko nista ugotovila drugače, ker sta štela, da to, pri kom so delavci zaposleni, ni pravno relevantno. Tudi tožbenim trditvam, da so delo na gradbišču opravljali delavci A. d.o.o. in B. d.o.o. s svojimi delavci, toženka v tem upravnem sporu ni nasprotovala. Za toženko torej ni sporno, da so bila dela oddana podizvajalcem in da so v času inšpekcijskega pregleda na gradbišču delali delavci, katerih delodajalec ni bil tožnik. Zato sodišče zaključuje, da so bili delavci, ki so delali na gradbišču v delovnem ali pogodbenem razmerju s podizvajalcema, tako da tožnika ni mogoče šteti za njihovega delodajalca v smislu kot ta pojem definira ZVZD-1.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Ne gre za neizplačano staro devizno vlogo, če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun. Razlog za prenos deviznih sredstev na enotni privatizacijski račun je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem FBiH, ki se mu banke niso mogle upreti.Po izvedenem prenosu namreč dolžniško-upniško razmerje med bivšim varčevalcem in banko za preneseni del deviznih sredstev ni več obstajalo, varčevalec kot bivši (poplačani) upnik pa za preneseni del deviznih sredstev ni imel več zahtevka do banke, iz tega pa logično izhaja tudi zaključek, da tak varčevalec ne more imeti takega zahtevka proti RS kot lastnici banke Ljubljanska banka, d. d.
ZMZ-1 člen 1, 65, 65/5. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 41, 41/1, 41/1-b, 42.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in novi dokazi - skladnost zakonskih določb s pravom EU - neuporaba neskladnega nacionalnega pravila
Upravni organ ni pravilno uporabil sekundarnega (materialnega) prava Evropske unije, saj je izhajal iz napačnega izhodišča, da vsebina (morebitni novi dokazi in nova dejstva) drugega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka ni pravno pomembna okoliščina. Zato je po presoji sodišča tudi v tem primeru treba uporabiti prvi odstavek 64. člena ZMZ-1, ki med drugim določa, da mora državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja in želi vložiti ponovno prošnjo, pred tem vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
ZOPNN člen 4, 4-3, 4-3-2. ZUOPPKP člen 18. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
odprava posledic naravne nesreče - državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu - rok za vložitev zahteve - zavrženje vloge
Zgolj to, da je bil na obrazcu občinske komisije za ocenjevanje škode pripis, da se bo ta ocena štela kot vloga za izplačilo sredstev, kolikor bo vlada nastalo škodo štela za naravno nesrečo (kot je za to podlaga v ZOPNN), ne pomeni, da je bila s tem tudi oddana zahteva za povračilo nastale škode v pozebi med 21. in 22. aprilom 2017, saj je kasneje sprejeti interventni ZUOPPKP posebej določil, da se podatki cenitev predajo prvostopenjskemu organu, kot pristojnemu za odločanje o dodelitvi sredstev za odpravo posledic nastale škode.