ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – izločitev sodnika – rok za zahtevo za izločitev - odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje prištevnosti
Če je predlagani dokaz neprimeren za dokazovanje zatrjevanega dejstva, sodišče obsojencu z zavrnitvijo dokaznega predloga ne krši pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist oziroma pravice do obrambe iz 29. člena Ustave.
Če sodišče zavrne dokazni predlog obrambe, ker takšnega dokaza ne šteje za relevantnega v okviru ustavno izoblikovanih kriterijev, s tem ne krši določb kazenskega postopka in ravno tako ne pravice obdolženca do izvajanja dokazov v njegovo korist iz tretje alineje 29. člena Ustave.
oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje - zaseženo premoženje - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem - lastništvo dveh avtomobilov – možnost prodaje premoženja – ogroženost preživljanja
Ne glede na slab dohodkovni položaj se predlog stranke za oprostitev plačila sodnih taks lahko zavrne že glede na vrednost strankinega premoženja. Vrednost obeh pritožničinih avtomobilov sicer res ni visoka, vendar pa je poleg vrednosti premoženja, s katerim razpolaga stranka, treba upoštevati tudi, za kakšno vrsto premoženja gre in kakšna je njegova uporabna vrednost za preživljanje stranke in njenih družinskih članov.
S prodajo enega avtomobila bi pritožnica lahko pridobila sredstva za plačilo 148,00 EUR, kolikor znaša sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje.
energetska sanacija šole - sofinanciranje iz javnih sredstev - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - pričakovana pravica – pridobitev sredstev kot negotovo dejstvo
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Z navedbo vrednosti spora na reviziji revidentka smiselno uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z javnim razpisom ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov (operacij), ki bodo oziroma ne bodo deležne sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS. To pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Revidentka z navedbo, da zaradi izpodbijane odločitve ne bo mogoče izvesti energetske sanacije šole, in da drugega javnega razpisa ne bo, ni pojasnila oziroma konkretizirala posledic, ki jih zanjo predstavlja izpodbijana odločitev. Vrhovno sodišče dodaja, da je pridobitev sredstev, za katere je revidentka kandidirala na javnem razpisu, bilo zanjo negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z javnim razpisom določenih pogojev ter ocenjevanja meril, in kot tako pomeni zgolj pričakovanje. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
ZPP člen 367, 367/4, 384, 384/1. ZIZ člen 42, 42/2.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Odločba sodišča, izdana na predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti, ni sklep, s katerim se postopek konča, zato revizije proti njej ni mogoče dopustiti.
dopuščena revizija - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist – solastnina - višina uporabnine - metoda izračuna višine uporabnine - povprečna tržna najemnina - izvedenec
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila v obravnavanem primeru uporabljena metoda izračuna višine uporabnine materialnopravno pravilna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – izvršilni postopek - zakonska zveza sodnika pristojnega sodišča in stranke v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Zagotoviti je treba videz nepristranskosti sojenja. Percepcija te kvalitete sojenja pa bi utegnila biti prizadeta, če bi postopek vodilo sodišče, na katerem funkcijo sodnika opravlja zakonski partner ene od strank izvršilnega postopka.
Na morebitno napako v zastopanju, torej v notranjem razmerju med zastopancem in zastopnikom se lahko sklicuje le stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik. Smisel tega pritožbenega razloga je v varstvu nepravilno zastopanih; če pa je nepravilno zastopani v pravdi uspel, potem tudi ni razlogov za njegovo varstvo.
Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki je pozneje odpadla (tretji odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Za neutemeljeno plačilo se šteje tudi plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila kasneje spremenjena ali odpravljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007143
ZKP člen 8, 8/3, 39, 39/1-6, 39/2-2, 244a, 329, 371, 371/1-2, 371/2, 424, 424/1. KZ člen 261, 263.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – dvom v nepristranskost – izločitev dokaza - izvajanje dokazov - zaslišanje priče - zaslišanje preko videokonference – pravica do uporabe jezika v postopku - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - poneverba v službi
Zaslišanje priče, opravljeno preko videokonference, ustreza načelu neposrednega izvajanja dokazov na glavni obravnavi.
Določba tretjega odstavka 8. člena ZKP se nanaša le na procesna dejanja sodišča, in ne na listinske dokaze, ki jih zbereta policija in državno tožilstvo in so priloga kazenske ovadbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007126
ZKP člen 417. URS člen 53, 53/3, 54, 54/1, 56, 56/1. EKČP člen 8. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic člen 28, 33.
izredna omilitev kazni - nove okoliščine - prestana kazen - izgon tujca - družinska skupnost - pravica do družinskega življenja - varstvo pred izgonom
Sklicevanje na kršitev pravice do družinskega življenja v postopku za izredno omilitev kazni zaradi družinske skupnosti, ki je nastala po izreku sankcije izgona tujca iz države, je le izjemoma utemeljeno.
ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 36/1, 37, 38, 124, 149. ZN člen 64, 64/5, 64/9. Konvencija o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Haaška konvencija).
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - overitev zasebne listine pri notarju - notar iz tujine - haaška konvencija - vknjižba lastninske pravice - obstoj posebnih pogojev za dopustnost prenosa lastninske pravice - nadoveritev
Glede na 64. člen ZN lahko podpis osebe na zemljiškoknjižnem dovolilu o odtujitvi ali obremenitvi zemljiškoknjižne pravice overi tudi notar iz države podpisnice Haaške konvencije, če sta njegov podpis in pečat ustrezno nadoverjena in ob pogoju, da je slovenski notar pred vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice preveril, če so bili v času overitve izpolnjeni vsi zakonski pogoji prisilnih določb od 33. do 38. člena ZZK-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016846
ODZ paragraf 974. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prekarij - raba nepremičnine v skupni lastnini - pravni naslov za uporabo nepremičnine - preklic možnosti rabe
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o obstoju pravnega naslova tožencev za bivanje v pritličnih prostorih sporne nepremičnine.
ZDDPO-2 člen 4, 4/2, 8, 8/12, 70, 70/1-5. ZDavP-2 člen 58, 58/1-5, 260, 260/1, 260/3, 260/4, 373. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev umetnikov in športnikov nerezidentov - dohodek z virom v Sloveniji - obdavčitev z davčnim odtegljajem - dvojno obdavčevanje - konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju - izvedba predstave po programu kulturnega sodelovanja - financiranje obiska iz javnih sredstev države rezidentstva - stroški priprave predstav - oprostitev davka - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje
Financiranje obiska v smislu tretjega odstavka 17. člena Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja se nanaša na konkretno izvedbo treh opernih predstav v okviru gostovanja v Sloveniji in na dohodek, ki ga je za te predstave od revidenta prejel nastopajoči ruski izvajalec. Za oprostitev davka je bistveno, da je določen obisk (gostovanje) v drugi državi pogodbenici, ki se izvede v okviru kulturnega sodelovanja, v celoti financiran z javnimi sredstvi države pogodbenice, katere rezident je nastopajoči umetnik. Pri tem pa ni pomembno, da so bili stroški priprave predstav v celoti financirani z ruskimi javnimi sredstvi.
Ker v obravnavani zadevi konkreten obisk ruskega gledališča za izvedbo opernih predstav v Sloveniji ni bil v celoti financiran s strani Rusije, saj je v pogodbi dogovorjeno plačilo za izvedbo treh prestav plačal revident iz svojih sredstev, pogoji za oprostitev davka v Sloveniji na podlagi tretjega odstavka 17. člena Konvencije niso izpolnjeni.
Ker se je v obravnavani zadevi odločalo tudi že o sami odmeri davka od dohodkov pravnih oseb in ne zgolj o tem, ali so izpolnjeni pogoji za davčno oprostitev na podlagi tretjega odstavka 17. člena Konvencije, je vprašanje, ali lahko revident kot prejemnik storitve pri postopku odtegnitve na viru (davčni odtegljaj) odbije stroške poslovanja, ki so izvajalcu storitve nastali v povezavi s tem dohodkom, v tem postopku relevantno, zato bi se prvostopenjsko sodišče do revidentovih ugovorov v zvezi z nepriznavanjem stroškov pri postopku odtegnitve na viru in neskladjem s sodno prakso Sodišča EU moralo opredeliti.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu ni opredelil, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, saj ni navedel, kolikšna je po njegovem mnenju pravična denarna odškodnina zaradi telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi strahu. S takšnim ravnanjem je onemogočil presojo o izpolnjevanju pogoja iz navedene zakonske določbe, česar v postopku z izrednim pravnim sredstvom ni mogoče odpraviti. Tožnik sicer v celoti izpodbija zavrnitev zahtevane odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 1.200,00 EUR, kar ne presega praga za dovoljenost predloga za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367. člena ZPP.
sklenitev pogodbe - vsebina ponudbe - nepodpisana ponudba - sklepčnost tožbe - zahtevek za ugotovitev, da je pogodba že sklenjena
Zahtevek se glasi na sklenitev pogodbe, kar pa je v nasprotju s trditvami, da je slednja že sklenjena s sprejemom zavezujoče ponudbe. Tožbeni zahtevek ne vsebuje izpolnitvenega denarnega zahtevka. Plačilna obveznost tožene stranke je določena le kot del pogodbe, torej gre za fazo pred izpolnitvijo. Argumentacija revidentov, da za ureditev zemljiškoknjižnega stanja potrebujeta ustrezno listino, je pravilna, vendar bi ob podanih trditvah manjkajočo pogodbo nadomestila ugotovitvena sodba, da je bila določena pogodba v določenem času v preteklosti med pravdnima oziroma pogodbenima strankama sklenjena.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 28, 28/1, 28/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 226, 226/1, 227.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpisi - dopis - določbe javnega razpisa - postopek dodelitve sredstev - oseba, pristojna za izdajo obvestila - pooblastilo ministra - dopis, ki ne glede na vsebino (še) ni obvestilo neizbranemu vlagatelju - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je bila o neodobritvi dodelitve sredstev obveščena z dopisom, ki sta ga podpisali predsednica in članica komisije za vodenje postopka Javnega razpisa. Isti osebi sta z dopisom odgovorili tudi na njeno pritožbo. V spisu ni pooblastila, s katerim bi ju minister pooblastil za izdajo odločbe, tudi ne obvestila, da tožeča stranka ni bila izbrana na Javnem razpisu po 227. členu Pravilnika, niti takšno pooblastilo ne izhaja iz Odločbe o imenovanju komisije za vodenje postopka Javnega razpisa.
Izpodbijani dopis zato ne glede na vsebino (še) ne predstavlja obvestila iz 227. člena Pravilnika in z njim ni dokončno odločeno o vlogi tožeče stranke, zato tudi ne posega v njene pravice oziroma pravne koristi.
Tožena stranka bo morala sprejeti in izdati odločitev o vlogi tožeče stranke in pri tem upoštevati določbe Javnega razpisa, ZUP, ZJF in Pravilnika.
Izpodbijani dopis ni akt po 2. členu ZUS-1 in ga tudi ni mogoče šteti za katerega od sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
ZPP člen 39, 367, 367/4, 378, 385, 385/2, 391, 391/2. OZ člen 275, 299, 335, 344, 346, 347, 347/1.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - postranske terjatve – občasne terjatve - zamudne obresti - zastaranje - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja - zastaranje občasne terjatve - splošni zastaralni rok
Zahteva za varstvo zakonitosti pravilno navaja, da velja na podlagi prvega odstavka 347. člena OZ in v skladu z ustaljeno sodno prakso za zamudne obresti krajši triletni zastaralni rok. Zastaralni rok zamudnih obresti se določa drugače zgolj v primeru, če je glavna terjatev že zastarala, saj se takrat tudi zamudne obresti štejejo za zastarane (344. člen OZ).
ZVPSBNO člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-5, 6/1, 6/2. ZUS-1 člen 5, 5/2, 22, 22/1, 71, 71/2, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
nadzorstvena pritožba - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zavrženje nadzorstvene pritožbe - zavrnitev nadzorstvene pritožbe - rokovni predlog - sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan
Sodišče prve stopnje, ki se je na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicevalo na razloge izpodbijanega sklepa, pa je pri odločanju v upravnem sporu prezrlo, da je tožena stranka utemeljevala svojo (procesno) odločitev z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve, kar pomeni, da je izrek odločitve v nasprotju z obrazložitvijo. Ker nasprotij med izrekom in razlogi za odločitev sodišče prve stopnje ni odpravilo, je glede na to, da je pritrdilo odločitvi tožene stranke in se strinjalo z razlogi za takšno odločitev, samo zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, saj je tako tudi izrek izpodbijane sodbe v nasprotju razlogi sodbe.