ZIZ člen 197, 198, 208, 197, 198, 208. OZ člen 376, 376.
zakonske zamudne obresti - ne ultra alterum tantum - sklep o poplačilu
Ustavno sodišče RS se je s presojanjem učinkov njihove odločbe opr. št. U-I-300/04 v izvršilnem postopku, v katerem je bil pravnomočni izvršilni naslov izdan pred uveljavitvijo OZ, že večkrat ukvarjalo. Pri tem je zastopalo stališče, da je s pravnomočno sodbo odločeno o dolžnikovi obveznosti plačila zamudnih obresti po temelju, da pa o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti s sodbo še ne more biti pravnomočno odločeno, ker trenutek plačila obveznosti ni znan oz. določen vnaprej, pač pa o tem odloči izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti. V skladu s takšnimi stališči se je izoblikovala tudi novejša sodna praksa.
nepremoženjska škoda - strah - dejansko stanje - pravno priznana škoda
Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju o trajanju in intenzivnosti primarnega in sekundarnega strahu, sodišče 1. stopnje z zavrnitvijo zahtevka za to obliko škode ni storilo bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, temveč je zmotno uporabilo materialno pravo po določbi 179. čl. OZ. Dejansko stanje o trajanju in intenzivnosti prestanega strahu predstavlja okoliščine za pravno priznano škodo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – spremljanje in ocenjevanje delavca
Ker ZDR ne predvideva posebnega postopka uvedbe in spremljanja poskusnega dela, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela ni nezakonita, ker tožnik ni bil predhodno seznanjen z načinom spremljanja in ocenjevanja.
Zakon o pravdnem postopku razmerja med glavnim dolžnikom in porokom ne šteje niti za materialno, niti za formalno sosporništvo, saj drugače posebno opravilo v 194. členu ZPP sploh ne bi bilo potrebno. Tako razmerje dejansko predstavlja zakonito sosporništvo.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 52, 52/3, 52, 52/3, 52, 52/3.
stroški v zvezi z delom - službeno potovanje - potni nalog
Če delodajalec delavca napoti na službeno potovanje, mu mora izdati potni nalog. Če tega ne stori, pa delavec na tako potovanje vseeno odide, delavec zaradi tega ne izgubi pravice do povrnitve stroškov, ki jih je imel na službenem potovanju. Izdaja potnega naloga je obveznost delodajalca, zato neizpolnitev te obveznosti na pravico delavca do povrnitve stroškov v zvezi s službenim potovanjem ne vpliva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – seznanitev z razlogom
Tožena stranka je že v juniju 2004 ocenila, da dela tožnice v prihodnost ne bo več potrebovala in ji predlagala sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, torej se je že tedaj seznanila s poslovnim razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zaradi prekoračitve tridesetdnevnega subjektivnega roka za podajo odpovedi je tako redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga iz meseca decembra 2004 nezakonita.
Upoštevajoč dejstvo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-117/07 (Ur.l. RS, št. 58/2007), ugotovilo, da sta 1. in 3.čl. ZFPPod-B v neskladju z Ustavo, 2. in 4.člen omenjenega zakona pa razveljavilo, je naknadno po izdaji izpodbijanega sklepa, odpadla pravna podlaga, na kateri je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev.
pravice in dolžnosti staršev in otrok - preživnina za polnoletnega otroka - preživninske zmožnosti zavezanca
Izdatek preživninskega zavezanca v zvezi z odplačevanjem potrošniškega posojila ne predstavlja obveznosti, ki bi lahko vplivale na višino njegove preživninske obveznosti do otroka.
Po 2. odst. 512. čl. ZGD-1 je pravilen, ne glede na obliko, vsak tisti način, iz katerega je jasno razvidno, da so ostali družbeniki odločali o (konkretni) odklonitvi zahteve (npr. skupščina, dana izjava ostalih družbenikov predlagajočemu družbeniku, ipd.).
S pritožbenim stališčem, da mora biti v konkretnem primeru predstavljeno in pojasnjeno kaj predstavlja nenadomestljivo pa tudi težko nadomestljivo škodo, se pritožbeno sodišče v načelu strinja. Zmotno pa je pritožnikovo stališče, da je to dolžno storiti sodišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodba na podlagi pripoznave – pritožbeni razlog
Dejstvo, da je tožena stranka po izdaji odpovedi storila vse, da bi jo odpravila (zaradi česar tožnica naj ne bi bila upravičena do reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), ni pravno upošteven razlog, zaradi katerega bi se sodba na podlagi pripoznave utemeljeno izpodbijala. Ker je tožena stranka tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi priznala, je sodišče utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tožnici priznalo reparacijo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Ker je sporne pogodbe podpisala oseba, ki ni imela pooblastila, torej neupravičena oseba, likvidacijski upravitelj pa jih ni odobril, se šteje, da pogodbe niso bile sklenjene. Pogodbe so zato neobstoječe. Vendar ker listine o njih obstajajo in ker so že imele pravne učinke, je potrebno na zahtevo zainteresirane osebe ugotoviti njihovo ničnost.
Sporne blagovne znamke po naravi predstavljajo naknadno najdeno premoženje I. S.. Ker ZPPSL postopka delitve premoženja, ki se najde po zaključku likvidacijskega (ali stečajnega) postopka, ne ureja, sporne blagovne znamke pa predstavljajo dobrino, ki je za tožeče stranke takšnega pomena, da bi pravna neureditev njihove delitve ogrožala ustavno zavarovano pravico do lastnine in dedovanja, to narekuje zapolnitev praznine z analogijo z dednim pravom in sicer s postopkom dedovanja naknadno najdenega premoženja v primeru smrti posameznika (fizične osebe), ki je urejen v 221. členu ZD.
izpodbijanje pravnih dejanj - stečajna masa - dvostranske pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
V primeru dvostranskih pogodb velja načelo enake vrednosti dajatev, zato se za izpodbijano dejanje šteje vsako dejanje stečajnega dolžnika, ki ga ni mogoče opredeliti kot vnaprejšnjo ali sočasno izpolnitev.
ZZD člen 130, 151, 130, 151. ZVIT člen 121, 123, 152, 152/1, 152/3, 155, 121, 123, 152, 152/1, 152/3, 155. ZOR člen 279, 279/1, 371, 394, 279, 279/1, 371, 394. URS člen 22, 22. ZPOMZO člen 2, 4, 4/1, 4/2, 7, 2, 4, 4/1, 4/2, 7. ZPP člen 216, 216. OZ člen 371, 372, 375, 375/1, 376, 371, 372, 375, 375/1, 376.
izum - nadomestilo za izkoriščanje izuma - zamudne obresti - zakonske zamudne obresti - ne ultra alterum tantum - pojem glavnice - valorizirana glavnica - revalorizacija
Določilo 376. čl. OZ lahko uporablja pojma obresti in glavnice v smislu teh pojmov, kot jih definira OZ. Tako bo glavnica lahko znesek denarja brez valorizacije ali z dogovorjeno valorizacijo (prim. 371. in 372. čl. OZ). V primeru, ko bo valorizacija več kot nič, je jasno, da bo valorizirana glavnica večja kot nominalna glavnica. Valorizirana glavnica pa bo v kontekstu 376. čl. OZ še vedno glavnica. Enako mora veljati tudi za vse tiste terjatve, pri katerih je zakonodajalec revalorizacijo izrecno predvidel v specialnem zakonu, pa čeprav kot sestavni del sicer enotne obrestne mere zamudnih obresti. Pritožbeno sodišče namreč v kontekstu uporabe 376. člena OZ ne najde razloga za različno obravnavanje upnikov denarnih terjatev, za katere velja dogovorjena valorizacija in za katere velja predpisana revalorizacija v okviru obrestne mere zamudnih obresti.
Ni sprejemljivo, da bi šlo breme razvrednotenja domačega denarja v času dolgoletnega sodnega postopka zaradi uporabe 376. člena OZ v breme tožnikov. Revalorizacijo nominalne glavnice je treba izvzeti iz pojma obresti iz 376. člena OZ, ker v revalorizacijskem delu obrestna mera zamudnih obresti nima niti pomena odmene za uporabo tujega denarja niti penalnega pomena.
Smisel prepovedi ultra alterum tantum je v odpravi nesorazmernosti med penalno funkcijo zamudnih obresti in učinkom, ki ga ta funkcija zasleduje, to je v siljenju dolžnika k izpolnitvi denarnega dolga (prim. 9. točko obrazložitve Odločbe USRS). Poleg tega je to pravilo eno od varoval, ki naj preprečijo, da bi višina nateklih obresti ustvarila nepravično, nesorazmerno obveznostno razmerje med upnikom in dolžnikom (18. točka obrazložitve Odločbe USRS). Če bi revalorizacijskemu delu zamudnih obresti, izraženem v obliki stopnje rasti cen na drobno ali kasneje s TOM, pripisali v kontekstu 376. člena OZ pomen obresti, pa bi se to pravilo po razumevanju pritožbenega sodišča sprevrglo v svoje nasprotje. Pravilo o prepovedi ultra alterum tantum bi na ta način namreč služilo vzpostavitvi nepravičnega položaja upnika v razmerju do dolžnika v obdobju inflacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Glede na to, da je tožena stranka tožnico več kot šest mesecev pred podajo odpovedi seznanila, da njenega dela ne bo več potrebovala, in ji predlagala sporazumno prenehanje delovnega razmerja, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
denarna terjatev - zahteva za odpravo kršitev - stroški
Ker bi lahko tožnica svojo denarno terjatev uveljavljala neposredno pred delovnim sodiščem, ni upravičena do plačila odvetniških stroškov v zvezi z zahtevkom, ki ga je podala za izplačilo razlike v odpravnini pri toženi stranki.
: ZPIZ-1 člen 36/2, 177. ZUP člen 129, 129/4, 129/4-1.
starostna pokojnina – izbirna pravica
Ker je tožnik že uveljavil pravico do starostne pokojnine v Bosni in Hercegovini, na podlagi iste pokojninske dobe te pravice ne more uveljaviti v Sloveniji.
Izpodbijani sklep je bil utemeljeno izdan, vendar je zatem odpadla pravna podlaga, na kateri je bil sprejet, saj je Ustavno sodišče RS s sklepom z dne 20.4.2007, opr.št. U-I-117/07-7 (ki je začel učinkovati 21.4.2007 - 5. tč. izreka) odločilo, da ustavitve postopkov iz 1. odst. 4. čl. ZFPPod-B nimajo pravnih učinkov.