ZIZ člen 52, 52. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 50, 58, 70, 76, 50, 58, 70, 76.
odprava nepravilnosti izvršbe - rubež vozila
Namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni v tem, da se zgolj ugotovijo te nepravilnosti, pač pa je to pravno sredstvo namenjeno temu, da se pravočasno omogoči odprava nepravilnosti in s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.
stečajni postopek - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe
Sodišče ugotavlja, da se je stečajni dolžnik pritožil zoper 2. odstavek izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče odredilo, da se Občini P. izroči terjatev stečajnega dolžnika, da se ji izročijo vzorci blaga in pet GSM aparatov, potem, ko je bil stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom začet in takoj zaključen. Ker taka odločitev sodišča prve stopnje v ničemer ne posega v pravni položaj stečajnega dolžnika, dolžnik sploh nima pravnega interesa za tako pritožbo.
izpodbijanje pravnih dejanj - verižna kompenzacija - odpust dolga
Verižna kompenzacija ni pobotanje po določilih Zakona o obligacijskem razmerju (ZOR) oz. sedaj po Obligacijskem zakoniku (OZ), ampak pomeni vrsto sporazumov o odpustu dolga. Vendar pa za zadevo, kakršna je obravnavana ni pomembno, katera stranka v verigi kompenzacije je drugi stranki odpustila dolg, oz. drugače: treba je upoštevati 1. odst. 125. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po katerem je predmet izpodbijanja vsako tisto pravno dejanje, ki ga je storil dolžnik v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, ki ima za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov. Takšno pravno dejanje pa predstavlja v obravnavanem primeru tudi sklenjena verižna kompenzacija.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - utemeljen razlog - ponavljajoča kršitev delovnih obveznosti
Ponavljanje istovrstnih oziroma podobnih dejanj kljub dvema pisnima in trem ustnim opozorilom kaže na to, da se tožnica očitno ni mogla prilagoditi pravilom in navodilom delodajalca, zaradi česar ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožeči stranki sta vrednost spornega predmeta označili v višini, ki ne presega zneska za dovoljenost revizije, vendar s tem ne moreta doseči sojenja po sodniku posamezniku. Uveljavljani tožbeni zahtevek namreč ni premoženjskopravne narave, kar pa je v 2. odstavku 14. člena ZDSS-1 poleg vrednosti spornega predmeta določeno kot obligatorna zahteva za pristojnost sodnika posameznika.
Ker je o tožbenem zahtevku na prvi stopnji odločil sodnik posameznik, moral pa bi senat, ker gre za spor o ocenjevanju javnega uslužbenca, je zaradi nepravilne sestave sodišča podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZOR člen 1022, 1031, 1022, 1031. OZ člen 376, 376.
prenehanje teka zamudnih obresti - abstraktnost asignacije
Tožena stranka se je v zvezi s 1031. členom ZOR v postopku sklicevala na okoliščino, da je po sklenitvi asignacijskih pogodb, s katerima je sprejela nakazilo asignanta, prišlo do stečaja nad asignantom, kakor tudi, da sama ni vedela in ni mogla vedeti, da bo nad asignantom uveden stečajni postopek. Tožena stranka je torej zatrjevala dejanske okoliščine, v posledici katerih pa v skladu s 3. odstavkom 1031. člena ZOR ne pride do preklica nakazila, v posledici katerega bi prenehala obveznost tožene stranke do tožeče stranke. Ob takšnih trditvah se tako izkaže tovrsten ugovor tožene stranke za nesklepčen.
Po prepričanju pritožbenega sodišča ni sprejemljivo, da bi šlo breme razvrednotenja domačega denarja v času (morebitnega dolgotrajnega) sodnega postopka v breme tožnikov. Revalorizacijo nominalne glavnice je treba zato izvzeti iz pojma obresti iz 376. člena OZ, ker v revalorizacijskem delu obrestna mera zamudnih obresti nima niti pomena odmene za uporabo tujega denarja, niti penalnega pomena. Ta del obrestne mere služi zgolj k preseganju trdote monetarnega nominalizma (394. člen ZOR), ki je bila presežana s citiranimi specialnimi zakoni, OZ in sodno prakso.
Zakonodajalčev namen z opredelitvijo višino zavarovalne vsote je v tem, da se omeji jamstvo zavarovalnice samo v primeru izjemnih katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto. V okoliščinah, ko ne gre za tovrstne primere pa je zavarovanje odgovornosti lastnika motornega vozila nudila oškodovancu zaščito s tem, da se lahko z neposrednim zahtevkom do zavarovalnice poplača, razen, če gre za izjemne primere, ko nastala škoda presega višino zavarovalne vsote. V okoliščinah visoke inflacije bi bil navedeni namen zakonodajalca v zaščiti oškodovanca lahko vsaj deloma dosežen samo ob sprotnem usklajevanju višine zavarovalne vsote z razvrednotenjem denarja v posledici inflacije. V kolikor izvršilna oblast, v pristojnosti katere je bila določitev višine zavarovalne vsote, tega zakonodajalčevega namena ni zasledovala s sprotnim usklajevanjem višine zavarovalne vsote, takšen odlok ni več uresničeval namena zakona. Ker je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih) je potrebno podzakonski akt razlagati skladno z zakonodajalčevim namenom.
ZTPDR člen 73, 73/1. ZOR člen 154, 154/1, 200, 200/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 34. ZPP člen 243.
odškodninska odgovornost delodajalca - invalidnost - razporeditev na drugo ustrezno delo - odločba ZPIZ - protipravno ravnanje - napotitev na čakanje na delo doma - invalid - spremenjene delovne zmožnosti
Tožena stranka je dne 31.3.2000 prejela odločbo ZPIZ, s katero je bila tožeči stranki priznana invalidnost III. kategorije in pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo z upoštevanjem omejitev pri delu. Tožena stranka je vse od dneva vročitve odločbe ZPIZ v zvezi s tožeči stranki odrejenimi delovnimi obveznostmi spoštovala omejitve, ki so bile določene v tej odločbi. Tožečo stranko je razporedila v enoto, kjer ji pri čiščenju ni bilo potrebno premikati težjih premetov, naložila ji je izvršitev zgolj tistih del, ki jih je tožeča stranka zmogla, za morebitna težja opravila pa je bila tožeči stranki zagotovljena pomoč hišnika. Ker tožena stranka tožeči stranki ni mogla zagotoviti razporeditve na ustrezno delo v skladu z odločbo ZPIZ, jo je z dnem 1.1.2001 napotila na čakanje na delo doma. Ta napotitev temelji na določilu 34. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, v skladu s katerim mora zavod (tožena stranka) na podlagi pravnomočnega sklepa pristojne komisije, ki je ugotovila spremenjene delovne zmožnosti, razporediti delavca – invalida na ustrezno delovno mesto oz. ga ob istočasnem priznanju pravice do denarnega nadomestila napotiti na čakanje na drugo ustrezno delo. Ker ugotovljena dejanja tožene stranke niso bila protipravna, ni podana njena odškodninska odgovornost za vtoževano škodo (psihično trpljenje in fizične bolečine, ki naj bi jih tožeča stranka utrpela v obdobju do dneva napotitve na čakanje na delo doma, ker tožena stranka ni spoštovala tožeči stranki priznane invalidnosti III. kategorije).
ZDR člen 4. ZIRD člen 1, 24. ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 15/1-3.
obstoj delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi – rejniška pogodba
Država oziroma center za socialno delo nista dolžna skleniti pogodbe o zaposlitvi s tožnico za opravljanje rejništva. Rejniška dejavnost predstavlja nadomeščanje oziroma prevzemanje nalog družine, te naloge pa po svoji naravi niso in ne morejo biti organizirane kot delovni proces, tako da je rejniška pogodba civilnopravna in ne delovnopravna pogodba.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – seznanitev z razlogom za odpoved
Rok za podajo odpovedi je začel teči, ko je tožena stranka prejela izčrpno poročilo o opravljenih detektivskih storitvah, iz katerega je bilo razvidno, da tožnik ni ravnal skladno z navodili zdravnika. Tedaj se je seznanila z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bi jo morala podati v nadaljnjih 15 dneh.
ZDR člen 4, 4/1, 16, 4, 4/1, 16. ZIRD člen 2, 44, 2, 44, 44, 2.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - rejništvo
Izvajanje rejniške dejavnosti je urejeno v posebnem zakonu (ZIRD) in predstavlja storitev institucionalnega varstva, ki nastane z odločbo pristojnega centra za socialno delo ter z rejniško pogodbo. Po vsebini gre za nadomeščanje oziroma prevzemanje nalog družine, te naloge pa niso in po svoji naravi tudi ne morejo biti organizirane kot delovni proces, kar pomeni, da je rejniška pogodba civilnopravna in ne delovnopravna pogodba. Rejniki, ki svojo dejavnost opravljajo kot poklic, so sicer vključeni v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, niso pa v delovnem razmerju z državo oziroma centrom za socialno delo in je zahtevek tožnice za ugotovitev, da se njena rejniška pogodba šteje za pogodbo o zaposlitvi, neutemeljen.
izvršilni stroški - povrnitev stroškov - subjektivni rok
Namen določbe o roku za postavitev zahtevka za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, da se že med postopkom, nato pa v kratkem času po končanju izvršbe ugotovijo in razrešijo tudi vsa razmerja glede stroškov. Ta določba terja upnikovo aktivnost pri spremljanju izvršilnega postopka in ga zavezuje, da takoj, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina, zahteva njihovo povrnitev. Pri razlagi pomena tega subjektivnega roka za vložitev zahteve za povrnitev stroškov (takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina) pa je treba upoštevati tudi konkretne okoliščine primera, ekonomičnost postopka in racionalnost postopanja. Ker je v konkretnem primeru upnik poravnal stroške izvršitelja že 14.01.2005, povračilo teh stroškov pa je zahteval šele 28.8.2006, je s tem nedvomno prekoračil razumni rok za vložitev zahteve za povračilo stroškov.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38/7, 38, 38/1, 38/5, 38/7. ZPP člen 156, 156.
izvršilni stroški - izvršitelj
Izvršitelj v izvršilnem postopku ni ne stranka ne zakoniti zastopnik ali pooblaščenec katere od strank temveč je oseba z javnimi pooblastili na strani sodišča. Glede na to zahteva upnika, da izvršitelj nosi njegove stroške, ki so mu nastali zaradi razveljavitve izvršiteljevega obračuna stroškov, nima podlage v zakonu, zato je neutemeljena.
Ker ima tožnik VI. stopnjo strokovne izobrazbe (in ne zahtevane VII. stopnje strokovne izobrazbe), je tožena stranka pri izračunu višine nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pravilno upoštevala le 90 % količnika, določenega za delovno mesto, na katero bi bil razporejen, če bi delo opravljal.
zastaranje pravice do pregona - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev enakega varstva pravic - silobran - prekinitev vzročne zveze
1. S tem, ko je priča spustila glavo že nezavestnega oškodovanca na tla, vzročna zveza med opisanim ravnanjem obdolženca in nastalo prepovedano posledico ni bila prekinjena.
2. Obdolženčevo ravnanje, ko je oškodovanca, ki ga je le izzival, odrinil, da je padel, nato pa ga na tleh ležečega še dvakrat brcnil v glavo, ni mogoče oceniti kot nujno, saj ga oškodovanec ni napadel, obdolženčevega ravnanja pa ni mogoče oceniti kot obrambo, ki je bila glede na ravnanje oškodovanca neizogibno potrebna.
Tožnik je izvedel, da mu je tožena stranka zaključila delovno knjižico in s tem vsebinsko odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ko je prejel delovno knjižico, tako da je šele tedaj začel teči rok za sodno varstvo.
sodna taksa - sklep o stroških - nadaljnji izvršilni stroški
Sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, ki jih odmeri sodišče v teku izvršilnega postopka, ni sklep o stroških v smislu tarifne številke 2/3 Zakona o sodnih taksah, zato upnik ni dolžan plačati odmerjene sodne takse.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK0003304
KZ člen 126, 126/5, 244, 244/1, 244/2, 126, 126/5, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 354, 391, 354, 391, 354, 391.
zloraba položaja - prodaja nepremičnin - zamenjava parcel - gospodarska dejavnost - objektivna identiteta obtožbe in sodbe
1. Tako je v citirani sodbi sicer na primeru drugega društva in druge izvršitvene oblike pojasnjeno, kdaj se bo opravljanje prevozov s strani društva, štelo kot gospodarska dejavnost, in sicer le tedaj, kadar bo šlo za storitev, ki se opravlja na trgu in s katero se konkurira drugim gospodarskim subjektom. V tem kontekstu je zato potrebno tudi razumeti obrazložitev izpodbijane sodbe, ko razlaga, da pri prodaji nepremičnin R.K. ni šlo za nastop na trgu nepremičnin s pridobitnim namenom oz. za tržno naravnanost.
Nepremičninsko poslovanje se je izključno nanašalo na premoženje R.K. in pri tem ni nastopal na trgu v smislu, kot to izhaja iz navedenih sodb Vrhovnega sodišča.
2. Sodišče je v okviru objektivne identitete med obtožbo in sodbo po 354. čl. ZKP vezano na opis dejanja v obtožbi, kar pomeni, da presoja, ali so konkretni očitki v obtožbi utemeljeni ali ne. Če na primer ugotovi za obtoženca neugodnejše dejansko stanje, kot je zatrjevano v obtožbi, ga ne sme upoštevati, temveč mora razsoditi v okviru obtožbe, prav tako pa ni dolžno ugotavljati dejstev, ki se v obtožbi ne zatrjujejo.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - ustavitev izvršbe - pravna podlaga
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za ustavitev izvršbe na nepremičnino dolžnice iz razloga, ker zemljiškoknjižno sodišče ni opravilo zaznambe izvršbe in zemljiške hipoteke, saj se v obravnavanem primeru vodi izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo.