kaznivo dejanje zoper pravni promet - ponarejanje listin - konkreten dejanski stan
S tem, ko je obdolženec na potrdilu o vpisu na fakulteto spremenil številko letnika, v katerega naj bi bil vpisan, in šolsko leto ter tako predrugačeno listino poslal centru za socialno delo z namenom priznanja pravice do otroškega dodatka, je izpolnil vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin.
Predkupni upravičenec se dražbe ni udeležil, zato mu varščine ni bilo potrebno plačati, je pa imel pravico svojo predkupno pravico uveljaviti takoj po končani javni dražbi in to brez predhodnega plačila varščine, saj na javni dražbi ni sodeloval kot dražitelj.
Sodišče prve stopnje je predkupnega upravičenca, ki je prava neuka stranka in na naroku za tretjo javno dražbo ni imel pooblaščenca, takoj seznanilo, da ne more uveljavljati svoje predkupne pravice, ker ni plačal varščine, nato pa je predkupni upravičenec izjavil, da želi kupiti nepremičnino ter da zanjo ponuja svojo stanovanjsko hišo in svoj solastniški delež na drugi nepremičnini.
Kaznivo dejanje "čekovne goljufije", ki ga storilec stori z izročitvijo več čekov, je storjeno z dnem, ko obdolženec izroči čeke, če je podan njegov namen, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, ne pa z dnem, ko posamezni čeki dospejo v plačilo.
KZ člen 313, 313/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
opis kaznivega dejanja – samovoljnost – preizkus obtožnega predloga
Opis ravnanja, da obdolženec neupravičeno ni hotel izročiti vozila in prometnega dovoljenja zasebnemu tožilcu v prepričanju, da tega ni dolžan, dokler mu zasebni tožilec ne plača opravljenega dela; s tem je jasno razvidno, da naj bi obdolženec vzel domnevno obligacijsko-zastavno pravico (podjemne pogodbe), zato je odločitev sodišča, da iz opisa ne izhaja, kakšno domnevno pravico naj bi si vzel, nepravilna.
Že pozitivna vstavitev naboja v cev zadošča za ugotovitev, da gre za orožje. Zmotno in neutemeljeno je stališče pritožnika, da bi taka ugotovitev bila možna le, kolikor bi izvedenec vstavil v zaseženi predmet 2 naboja oziroma le naboj v cev, ki naj bi delovala, in nato poskusil aktivirati strelivo, saj bi šele ob tem lahko ugotovil, ali udarna igla udari na strelivo - inicialno kapico s potrebno močjo, da jo aktivira in da nato sproži kemičen proces v smodniškem polnjenju naboja, ter, ali je cev tako oblikovana oziroma narejena, da omogoča, da se vsled nastanka plinov po sprožitvi kemičnega procesa v smodniškem polnjenju, le-ti lahko potisnejo kroglo skozi cev.
Za odgovor na vprašanje, ali je tožena stranka ravnala protipravno, ni odločilnega pomena, da na podlagi razpisa z dne 21. 11. 1997 ni podelila dveh kocesij, temveč samo eno, saj si je to pravico v razpisu pridržala (in se v takšnem primeru obvezala razpis ponoviti), temveč dejstvo, da zaradi spremenjenih okoliščin, do katerih je prišlo med razpisnim postopkom, več kot ene koncesije sploh ni mogla podeliti (in zato tudi ne ponoviti razpisa).
Sodišče druge stopnje se strinja z razlogi izpodbijane sodbe, da bi morala tožena stranka z možnostjo podelitve koncesije po petem odstavku 67. člena ZTel računati že pri pripravi javnega razpisa. Zaradi jasnosti pa k tem razlogom še dodaja, da bi upoštevanje navedene možnosti narekovalo razpis samo ene koncesije. Ker pa sta bili razpisani dve koncesiji, je tožena stranka s tem, ko je med razpisnim postopkom (še preden je z odločbo z dne 11. 6. 1998 eno od razpisanih koncesij podelila družbi A., d. d.) eno od teh dveh koncesij, na drugi podlagi sicer, oddala tretjemu, dejansko spremenila razpisne pogoje in vnaprej izločila enega od udeležencev razpisa oziroma mu povzročila nepotrebne stroške.
Sodišče druge stopnje ne sprejema pritožbene navedbe, da ob pripravi razpisa ni bilo profesionalno neskrbno razpisati dveh koncesij, ker da takrat še ni bilo ustrezne prijave za pridobitev koncesije po petem odstavku 67. člena ZTel. Ravno zato, ker še ni bilo prijav, rok zanje pa takrat še ni potekel, je namreč toženi stranki mogoče očitati neskrbno ravnanje. Ker je Uredba o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM (Ur. list RS, št. 49/97) začela veljati dne 23. 8. 1997, je 90-dnevni rok iz petega odstavka 67. člena ZTel v zvezi odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-180/97 potekel dne 21. 11. 1997 opolnoči. Tega dne pa je bil objavljen tudi javni razpis za podelitev dveh koncesij. Tako je istega dne, ko je bil objavljen javni razpis, še vedno obstajala realna možnost, da družba M., d. d. vloži ustrezno prijavo.
Sodišče druge stopnje se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da se tožeča stranka s tem, ko je pred odpiranjem ponudb podpisala izjavo, da bo nosila vse stroške v zvezi s ponudbo in da se vnaprej odreka vsaki pravici do povračila stroškov, ni odpovedala tudi pravici do povračila škode, ki bi ji nastala zaradi deliktnega ravnanja tožene stranke. Izjava bi bila lahko upoštevna le v primeru, če bi se podelitev razpisanih koncesij opravila v skladu z razpisnimi pogoji.
Skupno premoženje zakonca upravljata skupno in sporazumno. Pravni pojem upravljanja premoženja se ne pokriva s pojmom uporabe, zato pri soglasju k uporabi ne gre za situacijo iz drugega odstavka 52. člena ZZZDR (ki določa, da se zakonca lahko dogovorita, da le eden izmed njiju upravlja skupno premoženje ali njegov del). Pravdni stranki sta se v okviru skupnega upravljanja skupnega premoženja dogovorili, da bo poslovni prostor za svojo dejavnost uporabljal toženec. Uporaba poslovnega prostora tako ni brez pravne podlage, prav tako pa tožnica ni prikrajšana, saj kot rečeno, ne gre za njeno posebno (so) lastnino, ampak za še ne razdeljeno skupno lastnino, posebej pa je pomembno, da so tudi prihodki od skupnega premoženja predmet skupnega premoženja, ne glede na to, ali med strankama še obstaja premoženjska skupnost ali ne.
izpodbijanje pravnih dejanj - verižna kompenzacija - odpust dolga
Verižna kompenzacija ni pobotanje po določilih Zakona o obligacijskem razmerju (ZOR) oz. sedaj po Obligacijskem zakoniku (OZ), ampak pomeni vrsto sporazumov o odpustu dolga. Vendar pa za zadevo, kakršna je obravnavana ni pomembno, katera stranka v verigi kompenzacije je drugi stranki odpustila dolg, oz. drugače: treba je upoštevati 1. odst. 125. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po katerem je predmet izpodbijanja vsako tisto pravno dejanje, ki ga je storil dolžnik v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, ki ima za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov. Takšno pravno dejanje pa predstavlja v obravnavanem primeru tudi sklenjena verižna kompenzacija.
Bistveni pogoj za priznanje statusa udeleženca v sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami po 47/2 členu ZDSS-1 je, da oseba, navedena v 47/2 ZDSS-1 izkaže, da upravičeno uveljavlja skupinski interes. Skupinski interes se izkazuje z določeno pravico ali obveznostjo, ki je skupna širšemu krogu subjektov, za katere velja kolektivna pogodba in ki po svoji naravi ne predstavlja individualne pravice (oziroma obveznosti). Večje število vloženih tožb delavcev za uveljavitev individualne pravice (plačilo razlike v stroških prevoza na delo in z dela) napram enemu delodajalcu še ne pomeni, da je ta delodajalec s tem izkazal skupinski interes za ugotavljanje ničnosti določbe tarifne priloge SKPgd ali Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine (ki sta veljali za celotno območje države).
Pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi roka je, da stranka tudi opravi zamujeno procesno dejanje. Če tega ne stori, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – direktor – razrešitev
V primeru razrešitve oz. odpoklica s statusno pravne funkcije, to je s funkcije direktorja v družbi z omejeno odgovornostjo, lahko pogodba o zaposlitvi, če ima direktor sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, preneha le na enega izmed načinov, predvidenih v ZDR.
Odločitev delodajalca, da bo funkcijo direktorja opravljala oseba, ki ne bo v delovnem razmerju z družbo, ni mogoče šteti za poslovni razlog, na podlagi katerega bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi prejšnjemu direktorju, ki je bil v delovnem razmerju z družbo, utemeljena. Glede na določbe ZGD niti ni možno, da bi delo direktorja družbe z omejeno odgovornostjo postalo nepotrebno.
kontradiktornost postopka - poslovni prostor - stroški upravljanja - spor majhne vrednosti - verodostojna listina
S tem, ko je sodišče navedbe in dokaze v tej vlogi upoštevalo, ni pa upoštevalo (zaradi prekluzije) navedb in dokazov tožeče stranke v vlogi, kjer ta na te novitete odgovarja, je po oceni pritožbenega sodišča kršilo pravico do kontradiktornosti v postopku.
Temeljno izhodišče v pravdnem postopku je, da se strankama zagotovi enakopravnost in s tem procesno ravnotežje. Institut prekluzije sicer predstavlja zakonsko dopusten poseg v pravico do kontradiktornega sojenja, vendar le v primeru, ko ga sodišče dosledno uporabi in v skladu s procesnimi določbami za obe stranki enakovredno.
prepoved razpolaganja z delnicami - lastne delnice - umik delnic
Delnice, tudi tiste, ki imajo naravo lastnih delnic, pa lahko umakne le izdajatelj sam in to šele potem, ko skupščina odloči in sprejme ustrezen korporacijski sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala.
ZKolP člen 34, 34. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 1, 1.
kolektivni delovni spor - odpoved kolektivne pogodbe
Za presojo zakonitosti oziroma nezakonitosti odpovedi KPDZD ni bistveno vprašanje, ali je bila ta kolektivna pogodba sklenjena za določen oziroma nedoločen čas, saj je pri odgovoru na navedeno vprašanje potrebno izhajati iz predhodne določbe 34. člena ZKoIP, kjer je urejena veljavnost vseh kolektivnih pogodb, sklenjenih na podlagi določb ZDR/90 in ZTPDR.V 34. členu ZkoIP je določeno, da se uporabljajo določbe kolektivnih pogodb, ki so veljale na dan uveljavitve tega zakona, do preteka določenega roka veljavnosti oziroma sklenitve novih pogodb pod pogojem, da niso v nasprotju z ZKoIP in ZDR. S to določbo je zakonodajalec podaljšal veljavnost starih kolektivnih pogodb do sklenitve novih, kar pomeni, da jih pred tem ni dopustno odpovedati.
Uredba o ratifikaciji Mednarodne konvencije o začasnem zaustavljanju morskih ladij člen 8.
zaustavitev ladje
Po stališču pritožbenega sodišča to dejansko pomeni, da je lahko ladja iz države nečlanice zaustavljena za vsako pomorsko terjatev, ki je navedena v konvenciji in se v takem primeru uporabijo v celoti določila konvencije. Domače pravo pa se uporabi le v primeru, kadar se ladja iz države nečlanice zaustavlja tudi za terjatve, za katere se sme po našem nacionalnem pravu, pa to niso pomorske terjatve.
Upnik mora dokazati verjetnost obstoja terjatve, saj je sodišče vezano na trditveno podlago tožbe, ker odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1.odst. 2.čl. ZPP). Vse navedeno velja smiselno tudi za zahtevo stranke po izdaji začasne odredbe, kar pomeni, da sme v ponovljenem postopku stranka navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla navesti oziroma predložiti (2.odst. 362.čl. ZPP v zvezi z 239. in 15.čl. ZIZ).
ZIZ člen 23, 62, 23, 62. ZPP člen 180, 442, 458, 180, 442, 458.
spor majhne vrednosti - trditvena podlaga
Če upnik - tožnik ne oporeka dejanskim navedbam dolžnika - toženca, lahko sodišče dolžnikove - toženčeve dejanske navedbe šteje kot med strankama nesporne in jih lahko sprejme kot dejansko podlago svoje odločitve.
Trenutek smrti je tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja. Kasnejše spremembe ne morejo vplivati na omejitev izterljivosti dolga do višine vrednosti podedovanega premoženja.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – mandat – javni zavod – kultura – sodno varstvo
Delovna razmerja zaposlenih pri toženi stranki - javnem zavodu na področju kulture – so smiselno urejena z zakonom, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev in se nanašajo na odločanje o pravicah in obveznostih ter odgovornostih iz delovnega razmerja, sistemizacijo, kadrovski načrt, ter premestitev zaradi delovnih potreb znotraj istega organa. To pomeni, da je potrebno glede dopustnosti sodnega varstva ob prenehanju delovnega razmerja vložiti pritožbo, kar je tožnik storil, in je potrebno spor obravnavati po vsebini.
Na podlagi dejstva, da je tožniku predčasno prenehal mandat direktorja tožene stranke, ni mogoče šteti, da mu je istočasno prenehala tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena za celotno predvideno dobo trajanja mandata.