ZIZ člen 168, 168/1, 168/3, 168/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/4.
dokaz o dolžnikovi lastnini – dopolnitev predloga
68. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora upnik, če dolžnik ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine, predlogu za izvršbo na nepremičnino priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove pravice, če pa te nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Slednje pomeni, da mora izkazati, da je pričel z aktivnostmi za vpis dolžnika v zemljiški knjigi na nepremičnini, to je, da je vložil tožbo po 5. odstavku 168. člena ZIZ. Pri tem ni naloga sodišča, da poizveduje, ali ima upnik listino, oziroma ali je vložil ustrezno tožbo, ampak mora ustrezna dokazila sodišču predložiti upnik.
ZIZ člen 34, 34/3. ZPPSL člen 4, 4/1, 104, 104/4, 111, 111/1.
začetek stečajnega postopka nad dolžnikom – samostojni podjetnik – novo sredstvo izvršbe
1. Za stečaj samostojnega podjetnika veljajo iste določbe, kot za stečaj pravnih oseb. Razlika je le ta, da po zaključku stečaja proti samostojnemu podjetniku, nekdanji samostojni podjetnik, ki je to prenehal biti z zaključkom stečaja, kot fizična oseba še živi.
2. Načeloma je izvršba v primerih, ko je predmet izterjave osebna in neposlovna terjatev zoper dolžnika - samostojnega podjetnika lahko dovoljena, vendar le glede premoženja, ki ga je ta pridobil po začetku stečajnega postopka, kar v tem primeru ni podano. V stečajno maso dolžnika kot samostojnega podjetnika gre namreč vse njegovo premoženje, ki ga je imel ob začetku stečajnega postopka.
Skupščina tožene stranke je brez soglasja tožeče stranke sprejela sklep o spremembi določbe svojega statuta, ki je tožeči stranki (pod pogojem vsaj triodstotne udeleženosti v kapitalu tožene stranke) podeljevala pravico veta pri spremembi statuta tožene stranke v določenih delih. Po presoji pritožbenega sodišča tudi te določbe brez soglasja tožeče stranke ni bilo mogoče spremeniti, izpodbijani sklep pa je bil posledično sprejet v nasprotju s statutom.
Skupno premoženje zakonca upravljata skupno in sporazumno. Pravni pojem upravljanja premoženja se ne pokriva s pojmom uporabe, zato pri soglasju k uporabi ne gre za situacijo iz drugega odstavka 52. člena ZZZDR (ki določa, da se zakonca lahko dogovorita, da le eden izmed njiju upravlja skupno premoženje ali njegov del). Pravdni stranki sta se v okviru skupnega upravljanja skupnega premoženja dogovorili, da bo poslovni prostor za svojo dejavnost uporabljal toženec. Uporaba poslovnega prostora tako ni brez pravne podlage, prav tako pa tožnica ni prikrajšana, saj kot rečeno, ne gre za njeno posebno (so) lastnino, ampak za še ne razdeljeno skupno lastnino, posebej pa je pomembno, da so tudi prihodki od skupnega premoženja predmet skupnega premoženja, ne glede na to, ali med strankama še obstaja premoženjska skupnost ali ne.
ZTLR člen 28, 28/4. ODZ paragraf 1500. SPZ člen 44, 44/2.
priposestvovanje - dobra vera - priposestvovalna doba - omejitev priposestvovanja
1. Zgolj dejstvo, da so bili v zemljiški knjigi vpisani pravni predniki toženca oziroma toženec samo po sebi še ne zadošča za ugotovitev, da tožnik ni bil v dobri veri. Potrebno je presojati vse okoliščine, ki bi na dobro vero lahko vplivale, in tudi dokazno breme, saj se dobra vera domneva.
2. Prvostopno sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, to je določbo 2. odstavka 44. člena SPZ (pravilno bi bilo uporabiti paragraf 1500 ODZ). Iz razlogov sodbe namreč izhaja, da je toženec postal zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine v letu 1974, priposestvovalna doba pa je tekla od leta 1976 dalje. Ves čas priposestvovalne dobe je bil torej v zemljiški knjigi vpisan toženec, kar pomeni, da je priposestvovanje teklo proti njemu. Toženec zato ni tretji iz citirane določbe in se zanj ta določba ne more uporabiti.
Kaznivo dejanje "čekovne goljufije", ki ga storilec stori z izročitvijo več čekov, je storjeno z dnem, ko obdolženec izroči čeke, če je podan njegov namen, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, ne pa z dnem, ko posamezni čeki dospejo v plačilo.
Tožena stranka drugih konkretnih pripomb na mnenje ni imela. Zgolj pavšalno opozarjanje, da gradbena knjiga (za katero ni sporno, da jo je tožeča stranka sestavila naknadno, „na mah“ in da je med gradnjo ni vodila, kot to zahtevajo predpisi) ne more biti podlaga izvedenskemu mnenju in ne more omajati zgoraj ugotovljenih dejstev, predvsem, da je izvedenec podatke iz „gradbene knjige“ preveril z dejanskimi količinami, kot se je največ dalo, preverjal jih je tudi pri nadzornemu organu (ki ga je imenoval toženec) in šele na podlagi preverjenih podatkov izdelal svoje mnenje. V čem konkretno naj bi bilo mnenje nepravilno, tožena stranka niti pri vprašanjih izvedencu niti v pritožbenih navedbah ne pojasni.
Predkupni upravičenec se dražbe ni udeležil, zato mu varščine ni bilo potrebno plačati, je pa imel pravico svojo predkupno pravico uveljaviti takoj po končani javni dražbi in to brez predhodnega plačila varščine, saj na javni dražbi ni sodeloval kot dražitelj.
Sodišče prve stopnje je predkupnega upravičenca, ki je prava neuka stranka in na naroku za tretjo javno dražbo ni imel pooblaščenca, takoj seznanilo, da ne more uveljavljati svoje predkupne pravice, ker ni plačal varščine, nato pa je predkupni upravičenec izjavil, da želi kupiti nepremičnino ter da zanjo ponuja svojo stanovanjsko hišo in svoj solastniški delež na drugi nepremičnini.
Uredba o ratifikaciji Mednarodne konvencije o začasnem zaustavljanju morskih ladij člen 8.
zaustavitev ladje
Po stališču pritožbenega sodišča to dejansko pomeni, da je lahko ladja iz države nečlanice zaustavljena za vsako pomorsko terjatev, ki je navedena v konvenciji in se v takem primeru uporabijo v celoti določila konvencije. Domače pravo pa se uporabi le v primeru, kadar se ladja iz države nečlanice zaustavlja tudi za terjatve, za katere se sme po našem nacionalnem pravu, pa to niso pomorske terjatve.
Razlog za obnovo postopka, ki se nanaša na postopek pred izdajo zamudne sodbe, v katerem je sodišče prve stopnje ob presoji podanosti pogojev za izdajo zamudne sodbe ugotavljalo, ali je bil odgovor na tožbo pravočasno vložen, nato pa je isto vprašanje v pritožbenem postopku preverjalo pritožbeno sodišče. To pomeni, da je za odločanje o utemeljenosti predloga za obnovo postopka, pristojno sodišče prve stopnje in ne pritožbeno sodišče.
Le v primeru, če se obnovitveni razlog nanaša zgolj na postopek pred pritožbenim sodiščem, o predlogu za obnovo postopka odloča pritožbeno sodišče. Vendar je tudi v tem primeru sodišče prve stopnje dolžno izvesti celoten postopek v zvezi z obravnavanjem predloga (vključno z dokaznim postopkom), le izdaja odločbe je prepuščena pritožbenemu sodišču.
kontradiktornost postopka - poslovni prostor - stroški upravljanja - spor majhne vrednosti - verodostojna listina
S tem, ko je sodišče navedbe in dokaze v tej vlogi upoštevalo, ni pa upoštevalo (zaradi prekluzije) navedb in dokazov tožeče stranke v vlogi, kjer ta na te novitete odgovarja, je po oceni pritožbenega sodišča kršilo pravico do kontradiktornosti v postopku.
Temeljno izhodišče v pravdnem postopku je, da se strankama zagotovi enakopravnost in s tem procesno ravnotežje. Institut prekluzije sicer predstavlja zakonsko dopusten poseg v pravico do kontradiktornega sojenja, vendar le v primeru, ko ga sodišče dosledno uporabi in v skladu s procesnimi določbami za obe stranki enakovredno.
Trenutek smrti je tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja. Kasnejše spremembe ne morejo vplivati na omejitev izterljivosti dolga do višine vrednosti podedovanega premoženja.
izpodbijanje pravnih dejanj - verižna kompenzacija - odpust dolga
Verižna kompenzacija ni pobotanje po določilih Zakona o obligacijskem razmerju (ZOR) oz. sedaj po Obligacijskem zakoniku (OZ), ampak pomeni vrsto sporazumov o odpustu dolga. Vendar pa za zadevo, kakršna je obravnavana ni pomembno, katera stranka v verigi kompenzacije je drugi stranki odpustila dolg, oz. drugače: treba je upoštevati 1. odst. 125. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po katerem je predmet izpodbijanja vsako tisto pravno dejanje, ki ga je storil dolžnik v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, ki ima za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov. Takšno pravno dejanje pa predstavlja v obravnavanem primeru tudi sklenjena verižna kompenzacija.
prepoved razpolaganja z delnicami - lastne delnice - umik delnic
Delnice, tudi tiste, ki imajo naravo lastnih delnic, pa lahko umakne le izdajatelj sam in to šele potem, ko skupščina odloči in sprejme ustrezen korporacijski sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala.
ZIZ člen 23, 62, 23, 62. ZPP člen 180, 442, 458, 180, 442, 458.
spor majhne vrednosti - trditvena podlaga
Če upnik - tožnik ne oporeka dejanskim navedbam dolžnika - toženca, lahko sodišče dolžnikove - toženčeve dejanske navedbe šteje kot med strankama nesporne in jih lahko sprejme kot dejansko podlago svoje odločitve.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – mandat – javni zavod – kultura – sodno varstvo
Delovna razmerja zaposlenih pri toženi stranki - javnem zavodu na področju kulture – so smiselno urejena z zakonom, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev in se nanašajo na odločanje o pravicah in obveznostih ter odgovornostih iz delovnega razmerja, sistemizacijo, kadrovski načrt, ter premestitev zaradi delovnih potreb znotraj istega organa. To pomeni, da je potrebno glede dopustnosti sodnega varstva ob prenehanju delovnega razmerja vložiti pritožbo, kar je tožnik storil, in je potrebno spor obravnavati po vsebini.
Na podlagi dejstva, da je tožniku predčasno prenehal mandat direktorja tožene stranke, ni mogoče šteti, da mu je istočasno prenehala tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena za celotno predvideno dobo trajanja mandata.
Bistveni pogoj za priznanje statusa udeleženca v sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami po 47/2 členu ZDSS-1 je, da oseba, navedena v 47/2 ZDSS-1 izkaže, da upravičeno uveljavlja skupinski interes. Skupinski interes se izkazuje z določeno pravico ali obveznostjo, ki je skupna širšemu krogu subjektov, za katere velja kolektivna pogodba in ki po svoji naravi ne predstavlja individualne pravice (oziroma obveznosti). Večje število vloženih tožb delavcev za uveljavitev individualne pravice (plačilo razlike v stroških prevoza na delo in z dela) napram enemu delodajalcu še ne pomeni, da je ta delodajalec s tem izkazal skupinski interes za ugotavljanje ničnosti določbe tarifne priloge SKPgd ali Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine (ki sta veljali za celotno območje države).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – direktor – razrešitev
V primeru razrešitve oz. odpoklica s statusno pravne funkcije, to je s funkcije direktorja v družbi z omejeno odgovornostjo, lahko pogodba o zaposlitvi, če ima direktor sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, preneha le na enega izmed načinov, predvidenih v ZDR.
Odločitev delodajalca, da bo funkcijo direktorja opravljala oseba, ki ne bo v delovnem razmerju z družbo, ni mogoče šteti za poslovni razlog, na podlagi katerega bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi prejšnjemu direktorju, ki je bil v delovnem razmerju z družbo, utemeljena. Glede na določbe ZGD niti ni možno, da bi delo direktorja družbe z omejeno odgovornostjo postalo nepotrebno.
Pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi roka je, da stranka tudi opravi zamujeno procesno dejanje. Če tega ne stori, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči.
stečajni postopek - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe
Sodišče ugotavlja, da se je stečajni dolžnik pritožil zoper 2. odstavek izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče odredilo, da se Občini P. izroči terjatev stečajnega dolžnika, da se ji izročijo vzorci blaga in pet GSM aparatov, potem, ko je bil stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom začet in takoj zaključen. Ker taka odločitev sodišča prve stopnje v ničemer ne posega v pravni položaj stečajnega dolžnika, dolžnik sploh nima pravnega interesa za tako pritožbo.