Ker je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen skoraj dve leti, delovno razmerje pa mu je v letu, za katerega vtožuje neizplačani del regresa za letni dopust, prenehalo po 1. juliju, je njegov tožbeni zahtevek utemeljen. V tem letu je namreč pridobil pravico do celotnega letnega dopusta in posledično tudi do celotnega regresa za letni dopust.
ZPP člen 168, 169, 170, 168, 169, 170. ZBPP člen 3, 11, 3, 11.
sodne takse - oprostitev plačila
Z uveljavitvijo ZBPP, ki podrobneje ureja pogoje za oprostitev stroškov postopka je v tem zakonu urejen postopek za določitev brezplačne pravne pomoči.
ZZVZZ člen 19. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1. ZPIZ člen 67. ZPIZ-1 člen 77.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vzrok začasne nezmožnosti za delo - poklicna bolezen - bolezen - trajanje začasne nezmožnosti za delo
ZZVZZ in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določata, da je potrebno pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo upoštevati prevladujoči vzrok, zato je tudi v tem primeru pri presoji potrebno uporabiti 19. člen ZZVZZ, torej upoštevati določbe s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki med drugim urejajo upoštevanje kombiniranega vzroka (67. člen ZPIZ oz. 77. člen ZPIZ-1). Pri tožniku je začasna nezmožnost za delo podana tako zaradi posledic poklicne bolezni kot tudi posledic bolezni. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je na začasno nezmožnost za delo vplivalo okolje (do ene tretjine), poleg tega pa tudi degenerativne spremembe (do dveh tretjin). Tožnik je bil namreč zaposlen na ladji in izpostavljen vibracijam. Splošne vibracije pa se upoštevajo tudi kot dejavnik poklicne bolezni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno razsodilo, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo tožnika v spornem obdobju delno poklicna bolezen (33%), delno pa bolezen (67%).
Neutemeljeno je sklicevanje tožene stranke na določila Splošnih pogojev, saj so Splošni pogoji del pogodbe, kot rečeno pa v konkretnem primeru odločitev sodišča prve stopnje, v delu, v katerem je tožbenemu zahtevku ugodilo, ne temelji na pogodbi, ki naj bi bila veljavno sklenjena, ampak na neposlovni podlagi, to je neupravičeni pridobitvi. Sodišče prve stopnje res govori o splošnih pogojih, vendar jih ni upoštevalo pri odločitvi kot del pogodbe za podlago priznanja tožbenega zahtevka, ampak le kot podlago za ocenitev višine okoriščenja oz. prikrajšanja.
ZD člen 132, 132. ZIZ člen 76, 76. OZ člen 334, 334.
smrt dolžnika - prenehanje obveznosti - smrt dolžnika
Če obveznost dolžnika v izvršilnem postopku ni takšna, da bi nastala glede na njegove osebne lastnosti in sposobnosti z njegovo smrtjo ne preneha. Zato pa dolžnikova smrt tekom izvršilnega postopka ne more pomeniti takšne ovire v izvršilnem postopku, ki bi narekovala njegovo ustavitev.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – dokončna in pravnomočna odločba
Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala odpravo odločb tožene stranke in priznanje invalidnosti I. kategorije ter vseh pravic, ki iz invalidnosti I. kategorije izhajajo. Ker ji je tožena stranka naknadno priznala pravico do invalidske pokojnine z dokončno in pravnomočno odločbo, je lahko tožbeni zahtevek za priznanje te pravice utemeljen le za vmesno obdobje, tako da se ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke.
V primerih, ko je zahtevek tožnika že zapadel in je možna vložitev dajatvene tožbe, tožnik nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, zato taka tožba sploh ni dopustna.
Glede odločitve o stroških ugovornega postopka ni odločilna okoliščina, ki se nanaša na izid ugovornega postopka (načelo uspeha), niti dejstvo, da je tretji z ugovorom uspel, ker upnik na ugovor ni odgovoril, marveč zgolj vprašanje, ali je upnik stroške v zvezi z ugovorom tretjega neutemeljeno povzročil.
sklep o domiku - javna dražba - odredba o prodaji - plačilo varščine
S tem, ko je sodišče prve stopnje predkupni upravičenki po začetku naroka za javno dražbo dovolilo, da je naknadno plačala varščino in je s tem omogočilo sodelovanje na javni dražbi, je kršilo pogoje prodaje, določene v odredbi o prodaji nepremičnine.
rubež terjatve - dolžnikov dolžnik - sklep o rubežu - pravica do pritožbe - obstoj terjatve
Zgolj dejstvo, da ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika odprto odškodninsko tožbo, ne zadošča za ugotovitev, da ima dolžnik tudi terjatev do dolžnikovega dolžnika. Slednje dejstvo je odločilnega pomena pri odločanju o predlogu za nadaljevanje izvršbe na denarno terjatev dolžnika, ob čemer mora biti terjatev, ki bi se naj zarubila, tudi določno opredeljena.
spor majhne vrednosti - trditvena podlaga - pobotni ugovor
1. Resda mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, vendar se mora pri tem opirati na trditveno podlago, ki mu jo ponudita pravdni stranki (1. odst. 7. čl. ZPP).
2. Vložitev tožbe ali pobotnega ugovora je treba razumeti tudi v smeri odstopa od pogodbenega razmerja.
izpodbijanje ničnostnih in izpodbojnih sklepov skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine
Ničnostne razloge bo treba ugotavljati za vsakega od sprejetih sklepov, za katere je tožeča stranka zatrjevala, da so nični. Pomemben ničnostni razlog je naveden v 4. alineji 390. čl. ZGD-1 in sicer, če je sklep po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom.
Le pri presoji izpodbojnosti sklepov skupščine bo prišlo v poštev vprašanje ali bi bili izpodbijani sklepi sprejeti tudi tedaj, če bi družbenik E.Š. glasoval le s 124 glasovi, neupoštevaje glasove, ki jih je prejel na podlagi ugotovljene nične pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev.
Četudi manjka tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti, po stališču sodne prakse sodišče zahtevku na razveljavitev pogodbe mora nuditi pravno varstvo. Izpodbojnost je namreč manjša napaka od ničnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Če delodajalec delavca ne seznani s pričakovanim obsegom dela (normo), mu zaradi očitka, da pričakovanega obsega dela ni dosegel, ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Vprašanje, kakšno uporabno dovoljenje bi po najemni pogodbi morala preskrbeti tožeča stranka, je po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje prepričljivo razčistilo. Očitno je šlo po besedilu pogodbe za uporabno dovoljenje za opravljanje trgovske dejavnosti, ne pa za uporabno dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa na drobno z zdravili, kot to trdi tožena stranka. Pri tem nima nobenega pomena okoliščina, da naj bi tožeča stranka s takim uporabnim dovoljenjem za opravljanje trgovske dejavnosti razpolagala še pred sklenitvijo najemne pogodbe, bistveno je, da je tako uporabno dovoljenje, kot ga zahteva pogodba, priskrbela.
ZSZ člen 68, 68. ZZK člen 9, 9/1, 150, 150/2, 9, 9/1, 150, 150/2.
tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravno nasledstvo
Po določbi 2. odstavka 150. člena ZZK lahko pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo oziroma predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. Ker tožeča stranka s takšnimi listinami ne razpolaga, prav v tej pravdi želi ugotoviti njihov obstoj. Zatrjevana, vendar nedokazana vsebina kupne pogodbe je lahko trditvena podlaga za tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, ne pa za ugotovitev lastninske pravice, saj se ta na podlagi pravnega posla lahko pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
ZDR člen 75, 79, 116, 116/1, 116/2. ZPIZ/92 člen 140. ZPIZ-1 člen 101, 446.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delavec invalid – invalid III. kategorije – posebno varstvo pred odpovedjo
V času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil delodajalec skladno z zakonsko ureditvijo dolžan invalida III. kategorije obdržati v delovnem razmerju ter ga premestiti na delovno mesto, ki je primerno njegovi delovni zmožnosti in strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti. To pomeni, da odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije, ni zakonita. Po uveljavitvi ZDR/90, ki je uvedel pogodbeni princip, se soglasje delavca k odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more predpostavljati, ampak bi tožnici pogodba o zaposlitvi lahko zakonito prenehala le na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da določbe Zakona o lokalni samoupravi (3. odstavek 51. člena) o prepovedi neodplačnega razpolaganja s premoženjem občine (ob ugotovitvi, da je na področju premoženjskega delovanja takratnih krajevnih skupnosti obstajala pravna praznina) veljajo tudi za krajevne skupnosti kot sestavni del občine. Tako občine kot krajevne skupnosti morajo (in so morale) ravnati v javnem interesu in s premoženjem ravnati kot dober gospodar (2. odstavek 51. člena ZLS).
Sodišče je na podlagi predloženega seznama prijavljenih terjatev v stečajno maso nad toženo stranko ugotovilo, da tožnik vtoževane terjatve ni priznal v stečajnem postopku, zato nima več pravnega interesa za vodenje pravde.