Ne gre za spremembo tožbe, če med pravdnima strankama ni sporno, kje se je zgodila zatrjevano motitveno dejanje in za kateri del zemljišča gre. To izhaja tudi iz fotografij in med strankama ni sporno. Poprava številke parcele v takem primeru ne pomeni spremembe tožbe, ampak le popravek tožbe.
obseg zapuščine – darilo zapustnika – določitev, da se darilo ne všteva v dedni delež – prikrajšanje nujnega deleža – ugotavljanje vrednosti spornega predmeta v sklepu o stvarni pristojnosti sodišča – samostojna pritožba – napačen pravni pouk
Ko sodišče prve stopnje zaradi ugotavljanja stvarne pristojnosti po 19. členu ZPP samo ugotovi vrednost spornega predmeta in spremeni tožničino oznako, je odločitev o vrednosti predhodno vprašanje in tedaj je sklep o stvarni pristojnosti končna odločba. To pomeni, da bi moral biti pravni pouk, da je zoper (cel) sklep dovoljena pritožba ali bi se morali tožnici pojasniti, da če se ne pritoži proti celotnemu sklepu (tudi proti sklepu o stvarni pristojnosti), ne bo mogla sklepa o določitvi vrednosti spornega predmeta izpodbijati s pritožbo proti sodbi. Taka je ustaljena sodna praksa.
Sodišče je pravilno presojalo besedilo potrdila in sicer, da je mati ponovila, da je bila sklenjena darilna pogodba. Ponovno je bila izražena želja, da se to darilo ne všteva v dedni delež tožnice. Vendar s tem mati ni preklicala darilne pogodbe oziroma ni prišlo do spremembe darilne pogodbe v kupno pogodbo, kot to želi tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je tudi obdelalo izjavo v skladu z določbo 323. člena OZ in ugotovilo, da je ni mogoče šteti za novacijo prvotne pogodbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0060366
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 442, 442/1.
plačilo avtorskega honorarja – zloraba instituta izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – spregled pravne osebnosti
Pojem "zloraba družbe kot pravne osebe" je pravni standard, ki ga je treba napolniti z okoliščinami konkretnega primera.
Zloraba je podana, če je pravna oseba uporabljena na način, ki nasprotuje njenemu zakonskemu ustroju in namenu njenega obstoja, zajame lahko najrazličnejša ravnanja družbenikov za oškodovanje upnikov.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – reivindikacijska tožba – lastninska pravica na kletnem prostoru – nevzpostavljena etažna lastnina
Tožnica bi morala za uspeh v pravdi zatrjevati in izkazati, da sporni kletni prostor predstavlja posamezni del zgradbe, na katerem je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina, in da je prav na omenjenem prostoru pridobila lastninsko pravico.
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3. ZPP člen 76, 76/3.
zavrženje predloga za nadaljevanje izvršbe - sposobnost biti stranka - etažni lastniki kot stranka postopka - priznanje lastnosti stranke etažnim lastnikom na aktivni strani za plačilo prispevka v rezervni sklad - aktivna procesna legitimacija upnika za sodno izterjavo sredstev rezervnega sklada
Procesne predpostavke tožbe, ki se nanašajo na stranke, ker ZIZ nima posebnih določb, se smiselno uporabljajo tudi v primeru predloga za izvršbo, so sposobnost biti stranka, procesna sposobnost, pravilnost zastopanja po pooblaščencu in procesna legitimacija. Aktivno procesno legitimirana je stranka, ki s predlogom zahteva začasno varstvo svojih pravic, pasivno procesno legitimiran pa subjekt, proti kateremu upnik to varstvo zahteva. Upravnik ima aktivno procesno legitimacijo za sodno izterjavo sredstev rezervnega sklada. Razlaga sporne določbe in drugih relevantnih določb SZ-1 in SPZ ne pripelje do sklepa, da etažni lastniki sami ne morejo zoper neplačnika vložiti tožbe za vplačilo v rezervni sklad. Gre torej zgolj za razširitev procesne legitimacije na upravnika in ne odvzem procesne legitimacije etažnim lastnikom. Upravnik že po samem zakonu vlaga tožbe v imenu etažnih lastnikov, smiselno enako predloge za izvršbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006827
ZKP člen 199.a, 200, 201.
podaljšanje pripora – hišni pripor
Ugotovljeno je, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, da je še vedno podana ponovitvena nevarnost, da je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep.
V izpodbijanem sklepu, sklepih sodišča prve stopnje, pritožbenega sodišča ter Vrhovnega sodišča je bilo že ocenjeno, da hišni pripor ne predstavlja zadostne garancije za odpravo ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev hišnega pripora nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je tak ukrep odrejen, režima hišnega pripora ne bo kršil.
izvršba na denarno terjatev – rubež in prenos terjatve – opredelitev terjatve – individualizacija terjatve – določljivost terjatve
S sklepom o rubežu, kakor tudi s sklepom o prenosu terjatve, ni vsebinsko odločeno o terjatvi dolžnika do njegovega dolžnika. S sklepom o prenosu upnik pridobi pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska. Sklep o prenosu terjatve v izterjavo tako v nobenem primeru ne predstavlja izvršilnega naslova zoper dolžnikovega dolžnika. V sklepu o rubežu mora biti terjatev dolžnika do njegovega dolžnika opredeljena na način, da jo je mogoče individualizirati oziroma da je terjatev določljiva. Tako ni treba, da bi moral upnik že v predlogu denarno terjatev, ki naj bi bila predmet rubeža in kasneje prenosa, vedno natančno opredeliti, kot se sicer to zahteva za opredelitev terjatve, ki jo upnik izterjuje od dolžnika. Če namreč upnik ne razpolaga s točnimi podatki o višini terjatve dolžnika do njegovega dolžnika zadošča, da je terjatev opredeljena na način, da je vsaj določljiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0084637
KZ člen 242, 252. OZ člen 186, 188. ZPP člen 14.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – regres plačnika – razmejitev odgovornosti solidarnih dolžnikov – pranje denarja
Pravdno sodišče je vezano na tista dejstva, ki so tvorila podlago za presojo kazenskemu sodišču o obstoju kaznivega dejanja in obsojenčevi kazenski odgovornosti. Brez predhodnega (t. i. predikatnega) kaznivega dejanja, opisanega v izreku kazenske sodbe (kaznivo dejanje vdora v informacijski sistem), ne bi bilo kaznivega dejanja pranja denarja iz prvega odstavka 252. člena KZ. Toženec je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranje denarja po petem in prvem odstavku 252. člena KZ, zato je pravdno sodišče vezano na obsodilno sodbo.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080105
ZM člen 7, 33, 78, 78/1, 79, 107, 109. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
menica – veljavnost menice – nedopustnost ugovorov iz temeljnega razmerja – zastaranje – tek zastaranja – dospelost menice – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – menična tožba – menica kot verodostojna listina – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvršilni stroški – dovolitev spremembe tožbe
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na vprašanje dospelosti menične terjatve. Le ta je bila razvidna iz same listine, in sicer gre za menico na vpogled, pri kateri čas dospelosti s predložitvijo določi upnik (33. člen ZM). Ker pa sta toženca kot izdajatelja menice določila, da se slednja v plačilo lahko predloži do 1. 1. 2011, je menična terjatev dospela z navedenim dnem.
ugotavljanje vrednosti zapuščine – neobrazložen predlog – nedovoljene pritožbene novote
V pritožbenem postopku je sporno vprašanje, ali bi sodišče moralo vrednost zapuščine ugotavljati z izvedencem. Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je pooblaščenka pritožitelja predlagala, da sodišče oceni vrednost zapuščine z ustreznim izvedencem. Tak predlog je neobrazložen, saj pritožnik ni navedel, zakaj predlaga cenitev zapuščine in ga je sodišče pravilno zavrnilo. Sodišče sme odrediti cenitev zapuščine le iz upravičenih oziroma utemeljenih razlogov.
V trenutku začetka postopka je bil zemljiškoknjižni predlog neutemeljen. Predlog torej ni bil nepopoln vsled pomanjkljivosti iz 3. točke prvega odstavka 146. člena ZZK-1, kar bi bilo mogoče glede na četrti odstavek 146. člena v zvezi s tretjim odstavkom 158. člena ZZK-1 naknadno popraviti v ugovornem postopku.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/1, 142/2.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – plačilni nalog za plačilo sodne takse– vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse – osebna vročitev – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – sklep višjega sodišča – nepravilna vročitev – začetek teka roka za plačilo sodne takse – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Plačilni nalog in sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v zvezi s sklepom višjega sodišča pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZIZ o osebni vročitvi.
Zahtevek iz naslova nadomestila plače zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pravni naravi predstavlja odškodninski zahtevek oziroma gre za specifično odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, povzročeno z nezakonitim ravnanjem – kršitvijo delavčevih pravic iz delovnega razmerja. V skladu z načelom popolne odškodnine mora biti delavčev premoženjski položaj takšen, kot če bi delal, kar pomeni, da ne sme prejeti nič manj, kot če bi delal.
Prisojeno nadomestilo plače je v konkretnem primeru razumeti tako, da zajema tudi nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, dodatek iz naslova količine dela in dodatek iz naslova gospodarnosti in skupinske delovne uspešnosti, saj dolžnik ne trdi, da upnik tega nadomestila in dodatkov ni prejemal oziroma da do njih ne bi bil upravičen, tudi če do odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi prišlo.
neupravičena pridobitev – odpadla pravna podlaga – kondikcija – plačilo terjatve na podlagi sodbe – razveljavitev pravnomočne sodbe – vračilo plačanih pravdnih stroškov – res iudicata – ugovor pravnomočno razsojene stvari – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Ker je bila v revizijskem postopku razveljavljena odločitev o pravdnih stroških, ki jih je tožeča stranka plačala toženki po navedeni sodbi sodišča prve stopnje (ob tem, da je tožeča stranka v ponovljenem postopku uspela s svojim tožbenim zahtevkom, toženka pa ji je bila dolžna povrniti pravdne stroške), je odpadla podlaga za plačilo pravdnih stroškov toženki, ki je bilo izvedeno 21. 4. 2008. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je toženkin ugovor pravnomočno razsojene stvari neutemeljen, kar je tudi ustrezno obrazložilo, zato je pritožbeni očitek o neupoštevanju tega ugovora neutemeljen. Znesek, ki je predmet tožbenega zahtevka, ne predstavlja pravdnih stroškov tožeče stranke, pri čemer gre za vrnitev plačanega zneska, za katerega je pozneje odpadla podlaga.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060315
SPZ člen 8. ZPP člen 2, 2/1, 13, 72, 72/7, 73, 73/2, 285. ZZK-1 člen 125.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženje enega od zakoncev – oblikovanje tožbenega zahtevka – ugotovitev lastninske pravice na objektu – superficies solo cedit – sklepčnost tožbe – iura novit curia – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – izločitev sodnika, ki ni izdal končne odločbe – izločitev predsednika sodišča
Končne odločitve ni mogoče izpodbiti zaradi morebitnih napak v postopkih za izločitev sodnika, ki ni izdal končne odločbe.
Sodišče ne sme dosoditi nekaj drugega, kot zasleduje tožeča stranka s tožbenim predlogom, lahko pa dosodi manj: če zavrne dele tožbenega zahtevka, ki po materialnem pravu niso utemeljeni ali so nepotrebni, ne prekorači tožbenega zahtevka.
postopek osebnega stečaja – namen odpusta obveznosti – kršitev obveznosti – podatki o premoženjskem stanju – zamolčan podatek o imetništvu 100 % poslovnega deleža v družbi – ugovor upravitelja – ustavitev postopka odpusta obveznosti
Za pravilno uporabo materialnega prava je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa relevantna dejstva, pri čemer je tudi tehtalo pomen zamolčanega podatka.
Finančno stanje in starost so razlogi, ki jih je sodišče upoštevalo pri odločitvi, da se nad dolžnikom začne postopek odpusta obveznosti in pri določitvi dolžine preizkusne dobe, ne more pa istih razlogov uveljaviti dolžnik kot obrambo proti ugovoru proti odpustu obveznosti.
Utemeljenost tožbenega zahtevka se presoja na dan konca glavne obravnave oz. izdaje sodbe. Drugače je le v primeru izdaje zamudne sodbe. Pogoji za izdajo zamudne sodbe se presojajo glede na trenutek izteka roka za odgovor na tožbo.
SPZ člen 9, 10, 11, 11/1. ZLNDL člen 3, 3/1. ZSKZ člen 14, 14/1.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ex lege pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi – konkurenca lastninskih pravic – domneva lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni kupec – raziskovalna dolžnost kupca – domneva dobre vere
Gre za konkurenco lastninskih pravic pravdnih strank. Najprej je lastninsko pravico pridobila tožeča stranka na podlagi zakona, nato pa tožena stranka na pravno posloven način. Sodišče mora upoštevajoč zakonodajo in okoliščine konkretnega primera presoditi, lastninska pravica katere stranke prevaga. Kljub temu, da odsvojitelj ni lastnik in torej nima razpolagalnega upravičenja, pridobitelj z vknjižbo in ob predpostavki, da je bil ob sklepanju pogodbe in vložitvi predloga za vknjižbo v dobri veri, da je odsvojitelj lastnik, pridobi lastninsko pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072590
ZVKSES člen 4, 4/5, 8, 8/1, 8/6, 23, 24, 24/1, 25, 29. OZ člen 663, 663/1, 663/2.
napake v solidnosti zgradbe – neustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih voda – normalna funkcija objekta – tesnjenje stavbe – vrsta napake – odprava skritih napak in drugi jamčevalni zahtevki – jamčevalni roki – obvestitev o napakah – rok za vložitev tožbe – dolžnosti in pooblastila upravnika v zvezi s stvarnimi napakami na skupnih delih stavbe – nepotrošniška prodajna pogodba – splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe – informativni dokaz
Neustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih/atmosferskih voda iz zunanjih atrijskih površin objekta v meteorno cevno inštalacijo sodi med napake v solidnosti gradnje. Poleg napak na konstrukcijskih delih objekta (ki ogrožajo njegovo stabilnost) namreč med napake v solidnosti gradnje spadajo tudi druge napake, zaradi katerih stabilnost objekta sicer ni ogrožena, je pa zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta (na primer napake na strehi oziroma fasadnih elementih, katerih posledica je zatekanje meteorne vode v objekt). To dejstvo je bilo potrebno ugotoviti najprej. Od vrste napake sta namreč odvisna odgovora na vprašanji, ali je tožeča stranka napako pravočasno grajala in kakšen je jamčevalni rok.
Ker mora v skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZVKSES prodajalec, kadar prodaja posamezne dele stavbe z več posameznimi deli, pred začetkom prodaje določiti splošne pogoje prodaje posameznih delov stavbe, ti pa so sestavni del vsake prodajne pogodbe, katere predmet je posamezen del stavbe, Splošni pogoji prodaje SPO K. tudi po ZVKSES veljajo za vse tožeče stranke v tem postopku. Ti pogoji v zadnjem odstavku točke A Uvodnih določb tudi določajo, da ima kupec poleg pravic, določenih s temi splošnimi pogoji, tudi pravice, določene po ZVKSES in da nobena določba teh splošnih pogojev ne izključuje pravic kupca, ki jih določa citirani zakon.
Pritožba je redno pravno sredstvo zoper odločbe sodišč prve stopnje in zoper nekatere odločbe sodišč druge stopnje, ki jih le-ta izdajajo kot sodišča prve stopnje.
Pritožba zoper sklep višjega sodišča, izdan v postopku zaradi insolventnosti, v zakonu ni predpisana. V skladu z določbo drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP v postopku zaradi insolventnosti tudi ni mogoče predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije.