vzpostavitev etažne lastnine – odločba o vzpostavitvi etažne lastnine – določitev pripadnosti posebnega skupnega dela
Glede na navedeno v pritožbi in izvedenskem mnenju se porajajo pomisleki, ali res k posameznemu delu stavbe z ID št. 001-6, ki je v pritličju, pripada posebni skupni del št. 7, ki je v drugem nadstropju.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3. ZPP člen 140, 142, 142/3, 142/4.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – predhodno pisno opozorilo – opomin na odpravo kršitve – rok za odpravo kršitve – zamudna sodba – fikcija vročitve
Za odpoved najemnega razmerja je odločilno dejstvo, da toženka od marca leta 2012 do avgusta 2015 najemnine ni plačevala redno in v celoti ter da jo je tožeča stranka pred vložitvijo tožbe na to opozorila in določila rok za plačilo dolga (4. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1). Tožeča stranka je toženo pred vložitvijo tožbe pisno opozorila na kršitev najemne pogodbe, ki je v neplačevanju najemnine, in določila 15-dnevni rok za odpravo odpovednega razloga.
res transacta – pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava – isti predmet – ista stvar
Tožeča stranka je enako kot v tej pravdi, tudi v pravdi VIII Pg 4061/2012 trdila, da temelj za plačilo obstaja (zaradi česar je bilo unovčenje toženkine menice upravičeno, tožbeni zahtevek pa neutemeljen). V tej pravdi zahtevka za izpolnitev obveznosti torej nikakor ne more več uveljavljati in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v tisti drugi pravdi, v kateri je bila tožena stranka, vsekakor mislila na natanko isti pravni naslov, na katerem sedaj gradi svojo tožbo, in je tam ta naslov tudi želela uveljaviti.
odškodninska odgovornost šole – padec z igrala – padec s plezalne stene – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – krivdna odškodninska odgovornost
Po prepričanju pritožbenega sodišča konkretno igralo ob normalni uporabi ne predstavlja nevarnosti za poškodbe otrok. Dokazni postopek ni potrdil tožničinih trditev o predhodnih padcih z igrala.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0060366
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 442, 442/1.
plačilo avtorskega honorarja – zloraba instituta izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – spregled pravne osebnosti
Pojem "zloraba družbe kot pravne osebe" je pravni standard, ki ga je treba napolniti z okoliščinami konkretnega primera.
Zloraba je podana, če je pravna oseba uporabljena na način, ki nasprotuje njenemu zakonskemu ustroju in namenu njenega obstoja, zajame lahko najrazličnejša ravnanja družbenikov za oškodovanje upnikov.
Utemeljenost tožbenega zahtevka se presoja na dan konca glavne obravnave oz. izdaje sodbe. Drugače je le v primeru izdaje zamudne sodbe. Pogoji za izdajo zamudne sodbe se presojajo glede na trenutek izteka roka za odgovor na tožbo.
SPZ člen 9, 10, 11, 11/1. ZLNDL člen 3, 3/1. ZSKZ člen 14, 14/1.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ex lege pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi – konkurenca lastninskih pravic – domneva lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni kupec – raziskovalna dolžnost kupca – domneva dobre vere
Gre za konkurenco lastninskih pravic pravdnih strank. Najprej je lastninsko pravico pridobila tožeča stranka na podlagi zakona, nato pa tožena stranka na pravno posloven način. Sodišče mora upoštevajoč zakonodajo in okoliščine konkretnega primera presoditi, lastninska pravica katere stranke prevaga. Kljub temu, da odsvojitelj ni lastnik in torej nima razpolagalnega upravičenja, pridobitelj z vknjižbo in ob predpostavki, da je bil ob sklepanju pogodbe in vložitvi predloga za vknjižbo v dobri veri, da je odsvojitelj lastnik, pridobi lastninsko pravico.
ZTLR člen 28, 29, 72, 72/1. SPZ člen 9, 27, 28, 239, 239/1. SZ člen 111, 116, 116/1.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice z nadzidavo skupnih prostorov – privatizacija stanovanj – družbena lastnina – priposestvovanje – dobra vera – dobra vera pravnih prednikov – zakonita posest
Okoliščine, da je sporno stanovanje bilo do uveljavitve SZ v družbeni lastnini, in način, kako se je stanovanje olastninilo z uveljavitvijo SZ, je treba presojati v okviru ugotavljanja tožničine dobre vere. Toženka ni ponudila okoliščin, ki bi pri tožnici morale poroditi dvom o tem, da sta pravna prednika po zakonu pridobila lastninsko pravico na podlagi 116. člena SZ in je lastnica na podlagi 111. člena SZ postala občina.
ZPP člen 2, 2/1, 142, 142/3, 142/4, 145, 145/1, 163, 163/3, 274, 274/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 454, 454/1. ZST-1 člen 36, 36/1. SZ-1 člen 43, 43/1.
spor majhne vrednosti – rezervni sklad – vročanje – fikcija vročitve – sprememba naslova – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – litispendenca – pritožbene novote – vračilo sodne takse – zahteva za povrnitev stroškov
V izpodbijani sodbi odločitve o pravdnih stroških ni, saj so tožniki te stroške priglasili šele po njeni izdaji. Takšna zahteva po povrnitvi stroškov je dovoljena, saj gre za spor majhne vrednosti, v katerem lahko pride do zaključka postopka in izdaje sodne odločbe brez oprave naroka; o stroških bo sodišče prve stopnje šele odločalo.
izvršba na nepremičnine – nadaljevanje postopka s hipotekarnim dolžnikom – učinkovanje hipoteke zoper kasnejše pridobitelje nepremičnine – ugovor zastavnega dolžnika – lastninska pravica v pričakovanju
Pritožnika sta postala lastnika že obremenjene nepremičnine, in sicer s hipoteko, ki jo je upnik pridobil v konkretnem izvršilnem postopku. S tem sta postala hipotekarna oziroma realna dolžnika, od katerih upnik lahko zahteva le prodajo nepremičnin zaradi poplačila dolga. Sklepa o vstopu novih dolžnikov sta sicer res deklaratorne narave, saj sta položaj hipotekarnih dolžnikov pridobila že na podlagi samega zakona, ko sta postala solastnika že obremenjene nepremičnine. Novi realni dolžnik pa mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v kakršnem je, ko vstopi vanjo. To pomeni, da lahko uveljavlja tiste ugovore, ki zadevajo samo hipoteko, kakor tudi tiste ugovore, ki se nanašajo na zavarovano terjatev, ki bi jih v tej fazi postopka lahko uveljavljal tudi osebni dolžnik.
Dolžnika sta imela možnost uveljaviti lastninsko pravico v pričakovanju, vendar tega zaradi neplačila sodne takse nista storila. Zgolj to, da tega nista storila, jima v tem postopku ne more dati položaja tretjih, poleg tega pa izvršilno sodišče ugovora tretjega ne obravnava vsebinsko.
Zahtevek iz naslova nadomestila plače zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pravni naravi predstavlja odškodninski zahtevek oziroma gre za specifično odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, povzročeno z nezakonitim ravnanjem – kršitvijo delavčevih pravic iz delovnega razmerja. V skladu z načelom popolne odškodnine mora biti delavčev premoženjski položaj takšen, kot če bi delal, kar pomeni, da ne sme prejeti nič manj, kot če bi delal.
Prisojeno nadomestilo plače je v konkretnem primeru razumeti tako, da zajema tudi nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, dodatek iz naslova količine dela in dodatek iz naslova gospodarnosti in skupinske delovne uspešnosti, saj dolžnik ne trdi, da upnik tega nadomestila in dodatkov ni prejemal oziroma da do njih ne bi bil upravičen, tudi če do odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi prišlo.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/1, 142/2.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – plačilni nalog za plačilo sodne takse– vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse – osebna vročitev – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – sklep višjega sodišča – nepravilna vročitev – začetek teka roka za plačilo sodne takse – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Plačilni nalog in sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v zvezi s sklepom višjega sodišča pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZIZ o osebni vročitvi.
zavrženje predloga upnika za odlog izvršbe kot prepoznega - pravočasnost vloge, vezane na rok - vloga, poslana priporočeno po pošti
Za takšno vlogo je bistveno, kdaj se šteje, da je bila izročena sodišču, okoliščina kako sodišče posluje, pa je stvar notranje organizacije administrativnega dela sodišča, ki za stranke ne more imeti škodljivih posledic.
kreditna pogodba – solidarni porok – dokazno breme glede višine dolga – dolžnost poravnati stroške izterjave in opomina – nedoločena višina obrestne mere zamudnih obresti – pravni interes za pritožbo
Trditveno in dokazno breme glede višine dolga je bilo na tožnici, ki mu je s podano trditveno podlago in predloženim dokazilom, kreditno kartico (priloga A 11), zadostila. Trditveno in dokazno breme, da je višina dolga napačna oziroma nižja od vtoževane, pa je bilo na tožencu, ki pa mu le s pavšalnim prerekanjem višine dolga, ni zadostil (7. in 212. člen ZPP).
Za izpodbijanje zahtevka tožnice v delu, ki se nanaša na nedoločnost višine pogodbene zamudne obrestne mere, pritožba nima pravnega interesa, saj nedoločen zahtevek ni izvršljiv, kar je tožencu v korist (359. člen ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006827
ZKP člen 199.a, 200, 201.
podaljšanje pripora – hišni pripor
Ugotovljeno je, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, da je še vedno podana ponovitvena nevarnost, da je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep.
V izpodbijanem sklepu, sklepih sodišča prve stopnje, pritožbenega sodišča ter Vrhovnega sodišča je bilo že ocenjeno, da hišni pripor ne predstavlja zadostne garancije za odpravo ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev hišnega pripora nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je tak ukrep odrejen, režima hišnega pripora ne bo kršil.
etažna lastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – namen postopka – vknjižba zemljiškoknjižnega lastnika in ne dejanskega etažnega lastnika
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da je za zemljiškoknjižne lastnike lahko sporna situacija, ko sodišče v sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine, kadar ne zaključi, da so bili posamezni deli odtujeni v korist posameznih pridobiteljev, ugotovi, da so ti ostali v lasti zemljiškoknjižnega lastnika. Vendar sedanji zakon ne omogoča, da bi zemljiškoknjižni lastnik v obravnavanih postopkih lahko zahteval, da se na posameznem delu stavbe vpiše lastninska pravica v korist dejanskega etažnega lastnika, ki take zahteve v postopku ne uveljavlja.
Ugotavljanje obstoja služnosti bi razpravljajoče sodišče kot predhodno, za odločitev pomembno, vprašanje lahko prepustilo sodišču, ki obravnava tožbo zaradi obstoja služnosti. Ker pa dejstva, ki opredeljujejo to pravno razmerje in pravica sama (obstoj služnosti) med strankama niso bila sporna, potrebe po prekinitvi postopka ni bilo.
izvršba na denarno terjatev – rubež in prenos terjatve – opredelitev terjatve – individualizacija terjatve – določljivost terjatve
S sklepom o rubežu, kakor tudi s sklepom o prenosu terjatve, ni vsebinsko odločeno o terjatvi dolžnika do njegovega dolžnika. S sklepom o prenosu upnik pridobi pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska. Sklep o prenosu terjatve v izterjavo tako v nobenem primeru ne predstavlja izvršilnega naslova zoper dolžnikovega dolžnika. V sklepu o rubežu mora biti terjatev dolžnika do njegovega dolžnika opredeljena na način, da jo je mogoče individualizirati oziroma da je terjatev določljiva. Tako ni treba, da bi moral upnik že v predlogu denarno terjatev, ki naj bi bila predmet rubeža in kasneje prenosa, vedno natančno opredeliti, kot se sicer to zahteva za opredelitev terjatve, ki jo upnik izterjuje od dolžnika. Če namreč upnik ne razpolaga s točnimi podatki o višini terjatve dolžnika do njegovega dolžnika zadošča, da je terjatev opredeljena na način, da je vsaj določljiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0084637
KZ člen 242, 252. OZ člen 186, 188. ZPP člen 14.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – regres plačnika – razmejitev odgovornosti solidarnih dolžnikov – pranje denarja
Pravdno sodišče je vezano na tista dejstva, ki so tvorila podlago za presojo kazenskemu sodišču o obstoju kaznivega dejanja in obsojenčevi kazenski odgovornosti. Brez predhodnega (t. i. predikatnega) kaznivega dejanja, opisanega v izreku kazenske sodbe (kaznivo dejanje vdora v informacijski sistem), ne bi bilo kaznivega dejanja pranja denarja iz prvega odstavka 252. člena KZ. Toženec je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranje denarja po petem in prvem odstavku 252. člena KZ, zato je pravdno sodišče vezano na obsodilno sodbo.
postopek osebnega stečaja – namen odpusta obveznosti – kršitev obveznosti – podatki o premoženjskem stanju – zamolčan podatek o imetništvu 100 % poslovnega deleža v družbi – ugovor upravitelja – ustavitev postopka odpusta obveznosti
Za pravilno uporabo materialnega prava je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa relevantna dejstva, pri čemer je tudi tehtalo pomen zamolčanega podatka.
Finančno stanje in starost so razlogi, ki jih je sodišče upoštevalo pri odločitvi, da se nad dolžnikom začne postopek odpusta obveznosti in pri določitvi dolžine preizkusne dobe, ne more pa istih razlogov uveljaviti dolžnik kot obrambo proti ugovoru proti odpustu obveznosti.