prenehanje preživninske terjatve ex lege – pridobitev premoženja
Vložitev tožbe v pravdnem postopku, s katero se zahteva sprememba izvršilnega naslova glede preživnine, je ustrezna pravna pot le v primeru spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca (82.č člen ZZZDR). Dolžnik ni zatrjeval nobene od navedenih okoliščin, ampak prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve premoženja, s katerim si lahko upnica zagotovi preživljanje. S tem se je skliceval na zakonski dejanski stan iz določila 83. člena ZZZDR, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine v tem primeru ne preneha na podlagi sodne odločbe, ampak z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege).
Zastavni dolžnik R. d.o.o. je po samem zakonu vstopil v položaj upnika R. d.d.. Po pojasnjenem prenehanje hipotekarnega zavarovanja, ker je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke na tej nepremičnini (četrta alineja 154. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ni posledica opustitve upnika glede izvrševanja zastavne pravice, ampak posledica zakonite subrogacije ob plačilu tujega dolga.
spor majhne vrednosti - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - pravočasnost pritožbe - začetek teka roka za pritožbo
Obvestilo o prispeli sodni pošiljki (sodbi) je bilo toženi stranki puščeno v poštnem nabiralniku 9. 6. 2016. Fikcija vročitve je nastopila s potekom petnajstdnevnega roka za dvig pošiljke na pošti, kar je bilo v petek 24. 6. 2016. Rok za pritožbo zoper sodbo je začel teči v soboto 25. 6. 2016, ne glede na dejstvo, da je poštar neprevzeto pisanje pustil v poštnem nabiralniku šele v ponedeljek 27. 6. 2016.
odlog izvršbe - ustavitev postopka - pomanjkanje interesa za nadaljevanje prisilne izvršbe - maksimalni čas trajanja odloga
Četudi je bila predhodno odložena izvršba za manj kot leto dni, je s ponovnim predlogom odloga še za eno leto upnik izpolnil predpisani zakonski dejanski stan za ustavitev postopka. Navedena pravna posledica je vezana na sam upnikov predlog. Sodišče v skladu z jasnim besednim pomenom zakonske določbe tretjega odstavka 74. člena ZIZ nima možnosti, da omeji odlog na čas, ki je zakonsko predpisan s tem, da delno ugodi upnikovemu predlogu, če je ta podan preko predpisane omejitve.
SPZ člen 11, 11/1. 70 ZIZ člen 32, 32/1. ZSVarPre člen 36, 36/7. ZZK-1 člen 10.
dopustnost izvršbe na nepremičnino - zemljiškoknjižno stanje - delitveni postopek - prepoved odtujitve in obremenitve v korist RS
Za izvršilno sodišče je odločilno zemljiškoknjižno stanje v času odločanja o dovolitvi izvršbe.
- Je pa izvršilno sodišče dolžno ves čas oprave izvršilnih dejanj v postopku nepremičninske izvršbe preverjati in po uradni dolžnosti paziti na zemljiškoknjižno stanje. V primeru spremembe parcele ali njenega lastništva bo moralo sodišče sprejeti ustrezno odločitev upoštevajoč načelo vrstnega reda pridobitve stvarne pravice (10. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1) in učinke vpisa zaznambe izvršbe v zemljiško knjigo.
- Prepovedan je promet kot pravno poslovno razpolaganje lastnika s takšno nepremičnino, ni pa to ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku. Prepoved razpolaganja iz ZSVarPre zadeva dejanja dolžnika, kot so odtujitve ali obremenitve s pogodbo ali drugim pravnim poslom, in ne dejanj sodišča v postopku prisilne izterjave, ko je podlaga prodaje v izvršilnem postopku sodna odločba.
stečaj pravne osebe - glavni postopek zaradi insolventnosti - unovčenje premoženja - sklep o prodaji - solastnika nepremičnine - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika - legitimacija za pritožbo - upnik
Ker pritožnika nista upnika, le-ta pa je po določbi 344. člena ZFPPIPP aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP, se pritožba zavrže.
ZPP člen 181, 181/1, 274, 274/1. ZD člen 28, 28/4.
izplačilo zneska dediču s strani zapustnika – ugotovitev o pravni naravi pogodbe – obračunska vrednost zapuščine – vrednost vseh daril zakonitim dedičem – prikrajšanje nujnega deleža – ugotovitvena tožba – zavrženje ugotovitvene tožbe – pomanjkanje pravnega interesa
Tožnica ima pravni interes za ugotovitveni zahtevek o pravni naravi pogodbe za s strani zapustnice izplačani znesek 5.000,00 DEM. Ali je tožničin nujni delež prikrajšan, bo zapuščinsko sodišče namreč lahko ugotovilo šele, ko bo znana celotna obračunska vrednosti zapuščine, v katero sodi tudi vrednost vseh daril, danih zakonitim dedičem (četrti odstavek 28. člena ZD), torej tudi tožnici.
URS člen 22, 25. ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12, 56.
pravica do pritožbe - postopek odločanja o vstopu novega upnika - procesni vstop - ločenost odločanja o ugovoru, da terjatev ni prešla na novega upnika - procesno gradivo, ki podlaga odločitve - pravica do izjave - konec postopka zaradi poplačila opravljenega v postopku kot posledici izvršilnega dejanja
Predlog novega upnika za vstop v postopek in pogodba o prenosu terjatve, ki sta bila podlaga za dovolitve vstopa, je sodišče prve stopnje vročilo dolžniku šele z dopisom z dne 6. 5. 2016, kar je bilo šele po vložitvi obravnavane pritožbe. S pojasnjenim ravnanjem sodišča prve stopnje je bilo dolžniku onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku (22. člen Ustave), učinkovito pa tudi ni mogel uresničiti pravice do pritožbe (25. člen Ustave).
pravica do poštenega sojenja - načelo pravne varnosti - splošno načelo sorazmernosti - poseg v pravico do izjave - izvedba dokaza - pravočasnost navedb - prekluzija glede novot v izvršilnem postopku - dopustnost predložitve listine po vložitvi ugovora
Stranke lahko učinkovito uveljavljajo svoje interese v postopku le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča sodišča (pravica do poštnega sojenja iz 22. in 23. člen Ustave in načelo pravne varnosti kot podnačelo pravne države iz 2. člena Ustave). Ko je sodišče prve stopnje najprej sprejelo listino kot pravočasno in s tem tudi utemeljitev stranke za kasnejšo predložitev, nato pa oprlo svojo odločitev na očitek o njeni nepravočasnosti, je bilo pojasnjeno izhodišče kršeno.
Če je dolžnik že v ugovoru navedel listino, pri tem pa podal ustrezno pojasnilo, zakaj je hkrati z ugovorom ni predložil, je dopustno tak ugovor vsebinsko presojati kot obrazložen ugovor.
URS člen 23. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2. ZS člen 53a, 53a/2.
sestava sodišča - pravica do zakonitega sodnika - sodniški pomočnik - zakonska pooblastila za odločanje - izrek denarne kazni v postopku izvršbe
Določba drugega odstavka 6. člena ZIZ določa izjemo od pravila, da v izvršilnem postopku odloča sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), ki pomeni tudi omejitev pravice do (zakonitega) sodnika kot elementa pravice do sodnega varstva, opredeljene v 23. členu ustave. Pravilo iz drugega odstavka 6. člena ZIZ je zato potrebno razlagati restriktivno.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023019
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3, 68, 68/2. ZPP člen 76, 76/3. ZIZ člen 16a, 16a/1, 41, 41/2, 41/2-1.
etažni lastniki stanovanjske stavbe - označba stranke v postopku - pravna praznina - izjema od pravila poimenskega navajanja stranke - vplačila v rezervni sklad - ekonomičnost uveljavljanja vplačil v korist rezervnega sklada preko upravitelja - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Ustrezna označitev pogodbenika v pogodbi ima enak pomen kot označitev stranke v civilnem sodnem postopku. Ta je zlasti v tem, da se odpravi dvom, s kom je nasprotna stranka v razmerju oziroma v postopku. Ustrezna identifikacija strank je enako pomembna z vidika varnosti pravnega prometa, kot tudi z vidika učinkovanja dejanj in odločitev v sodnem postopku. Če je zakonodajalec ocenil, da zadošča opisna opredelitev etažnih lastnikov (brez navedbe konkretnih osebnih imen) v pravnem prometu v zunanjem razmerju do tretjih oseb, toliko bolj zadošča enaka oznaka v notranjem razmerju med samimi etažnimi lastniki (v zvezi z vplačili v rezervni sklad), za katere že iz posebne narave etažne lastnine izhaja tesnejša povezanost.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice – nevzpostavitev agrarne skupnosti – pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZVPAS – podržavljenje premoženja lastnikov agrarne skupnosti – vrnitev premoženja prejšnjim imetnikom premoženjskih pravic – vrnitev v last agrarni skupnosti
Določili petega in šestega odstavka 8. člena ZPVAS ne predstavljata samostojne podlage za lastninjenje kmetijskih zemljišč, če se agrarna skupnost ni ponovno vzpostavila.
sprememba naslova stranke – navedbe o spremembi naslova – naslov stranke – sporočilo sodišču o spremembi naslova
Zgolj zapis drugega naslova v strankini vlogi pri podatkih o vlagatelju brez siceršnjih navedb, da se je stranka preselila, še ne predstavlja pravnorelevantnega sporočila sodišču o spremembi naslova.
Ustavitev izvršbe teorija in sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem postopka. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje uspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072572
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-1, 310, 310/3, 342. SPZ člen 92, 101.
začasna odredba v stečajnem postopku – uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi – izločitvena pravica – lastninska pravica – izločitveni zahtevek – vrnitveni zahtevek – reivindikacijski zahtevek – pridobitev lastninske pravice drugega
Sporno je materialnopravno vprašanje, ali lastnik (premične) stvari s prenehanjem izločitvene pravice na podlagi tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP izgubi tudi vrnitveni (reivindikacijski) zahtevek iz 92. člena SPZ, to je pravico lastnika, da lahko od vsakogar kadarkoli zahteva vrnitev individualno določene stvari; ali je torej vrnitveni zahtevek po 92. členu SPZ zoper stečajnega dolžnika mogoče uveljavljati samostojno izven stečajnega postopka ali samo kot izločitveni zahtevek znotraj stečajnega postopka.
S potekom roka za prijavo terjatev izgubi izločitveni upnik le pravico prijaviti in uveljaviti izločitveni zahtevek v stečajnem postopku, izvirajoč iz lastninske pravice. Potek tega roka pa ne vpliva na morebitno njegovo lastninsko pravico. Izločitveni upnik lahko zato to pravico uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih.
Če leasingojemalec krši svojo glavno obveznost, to je plačevanje leasing obrokov, ima leasingodajalec pravico odstopiti od pogodbe, gre pa mu tudi odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu. To je premoženje, ki bi leasingodajalcu pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena. Gre za pavšalno odškodnino v višini vsote dolgovanih zapadlih in nezapadlih leasing obrokov, zmanjšane za vrednost (predčasno vrnjenega oziroma odvzetega) predmeta leasinga. Takšna določba je v okviru splošne pogodbene svobode dopustna, saj ni videti razloga, da bi bila v nasprotju z vsebino in namenom zakona. S tem se pokažejo kot neutemeljene pritožbene navedbe o ničnosti Splošnih pogojev, po katerih je tožena stranka dolžna po prenehanju pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti plačati poleg zapadlih neplačanih obrokov tudi še diskontirano vrednost preostalih obrokov, zmanjšano za vrednost vozil. Takšno pogodbeno določilo ni v nasprotju z 243. členom OZ.
Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da tudi nadaljevanje morebitnega izvršilnega postopka zaradi časovne oddaljenosti od zadnjega opravljenega dejanja in nadaljnje neaktivnosti upnika, ne bi bilo dopustno. Četudi bi bili dovoljeni, kot zatrjuje upnik v pritožbi, izvršba na dolžnikovo plačo in premičninska izvršba, pomeni njuna neuspešnost in dolgotrajna neaktivnost upnika razlog za ustavitev postopka (133.a člen in drugi odstavek 88. člena ZIZ).
Po četrtem odstavku 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je zakonsko domnevo o resničnosti podatkov v javni listini sicer dovoljeno izpodbijati in dokazovati, da so dejstva v listini neresnično ugotovljena. Vendar dolžnica zgolj s trditvami, da je sodišče ni pozvalo in da ji ni bila puščena sodna pošiljka v poštnem nabiralniku, glede na zgoraj ugotovljeno dejansko stanje in listinske dokaze ter dejstvo, da ji je bil sklep poslan na naslov, na katerem je pred tem in za tem prejela vse poslane ji sodne pošiljke, nikakor ni uspela izpodbiti.
Zahtevek za izročitev listine, primerne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (ki ga v primeru dvojne prodaje nepremične prvi kupec vloži zoper drugega, nedobrovernega kupca, ki je svojo lastninsko pravico vpisal v zemljiško knjigo), predstavlja stvarnopravni in ne obligacijski zahtevek.
Ugotovitvena tožba je dopustna tudi, če tožnik izkaže, da njegov pravni interes za ugotovitev obstoja celotnega pravnega razmerja seže prek konkretnega spornega zahtevka, ki je iz tega pravnega razmerja že zapadel. Le z ugotovitveno tožbo si namreč stranka v takšnem primeru lahko zagotovi pravnomočno odločitev o (ne)obstoju pravnega razmerja, ki učinkuje tudi v morebitnih prihodnjih pravdah iz tega razmerja.
Tožnik bi vpis v zemljiško knjigo lahko dosegel le s t.i. izbrisno tožbo po hrvaškem pravu, ki je urejena v drugem odstavku 125. člena Zakona o vlastništvu i drugim stvarnim pravima (ZV). Gre za tožbo, s katero lahko stranka, v primeru dvojne prodaje nepremičnine, zahteva izbris vpisa lastninske pravice in vpis svoje lastninske pravice, v primeru, da pridobitelj ni postopal v dobri veri in je v trenutku, ko je sklenil pravni posel z odsvojiteljem vedel, da je nepremičnina veljavno odsvojena drugemu in mu predana v posest. Ker gre za dajatveno tožbo, ki zagotavlja popolnejše in učinkovitejše pravno varstvo, pa (skladno z ustaljeno sodno prakso) nima pravnega interesa za izdajo ugotovitvene sodbe.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 132/5. ZIZ člen 170, 170/2, 211, 211/3.
vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe - ločitvena pravica
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno ustavilo celoten izvršilni postopek, saj za takšno odločitev niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je upnik že pridobil zastavno pravico (ločitveno pravico) na predmetu izvršbe nepremičnini z ID znakom XXX-453-214, ko ta še ni bila vpisana v zemljiško knjigo (tretji odstavek 211. člena in drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Ko sodišče prve stopnje še ni opravilo prodaje, so podani pogoji za prekinitev in ne ustavitev postopka v delu, ki se nanaša na navedeno nepremičnino (2. točka tretjega in peti odstavek 132. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP).