obseg zapuščine – darilo zapustnika – določitev, da se darilo ne všteva v dedni delež – prikrajšanje nujnega deleža – ugotavljanje vrednosti spornega predmeta v sklepu o stvarni pristojnosti sodišča – samostojna pritožba – napačen pravni pouk
Ko sodišče prve stopnje zaradi ugotavljanja stvarne pristojnosti po 19. členu ZPP samo ugotovi vrednost spornega predmeta in spremeni tožničino oznako, je odločitev o vrednosti predhodno vprašanje in tedaj je sklep o stvarni pristojnosti končna odločba. To pomeni, da bi moral biti pravni pouk, da je zoper (cel) sklep dovoljena pritožba ali bi se morali tožnici pojasniti, da če se ne pritoži proti celotnemu sklepu (tudi proti sklepu o stvarni pristojnosti), ne bo mogla sklepa o določitvi vrednosti spornega predmeta izpodbijati s pritožbo proti sodbi. Taka je ustaljena sodna praksa.
Sodišče je pravilno presojalo besedilo potrdila in sicer, da je mati ponovila, da je bila sklenjena darilna pogodba. Ponovno je bila izražena želja, da se to darilo ne všteva v dedni delež tožnice. Vendar s tem mati ni preklicala darilne pogodbe oziroma ni prišlo do spremembe darilne pogodbe v kupno pogodbo, kot to želi tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je tudi obdelalo izjavo v skladu z določbo 323. člena OZ in ugotovilo, da je ni mogoče šteti za novacijo prvotne pogodbe.
izvršilni stroški - stroški cenilca - brezplačna pravna pomoč - povrnitev v dobro proračuna RS
Stroški s strani sodišča angažiranih sodnih izvedencev oziroma cenilcev so stroški postopka.
- Stroški za cenilca, zaradi upnici odobrene brezplačne pravne pomoči, izplačani iz proračuna Republike Slovenije, zato je terjatev za njihovo povrnitev že na podlagi zakona prešla na Republiko Slovenijo (46. člen ZBPP).
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja - pravica do izjave
Pri odločitvi o prekinitvi postopka mora sodišče upoštevati načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče se mora tudi opredeliti do strankinih navedb, s katerimi nasprotuje predlogu za prekinitev postopka, sicer stranko prikrajša v pravici do izjave.
URS člen 68. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/2, 59, 59/1.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – skupna lastnina – zunajzakonska skupnost – tuj državljan – lastninska pravica tujcev – posebni pogoji za pridobitev lastninske pravice – upoštevanje posebnih pogojev za pridobitev lastninske pravice pri ugotavljanju obstoja skupnega premoženja – načelo enotnosti skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
V primeru pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice za veljavnost njenega prenosa iz premoženja prodajalca v premoženje pridobitelja oziroma (po sili 51. člena ZZZDR) v skupno premoženje zadošča, da posebne pogoje izpolnjuje le zakonec, ki sklepa pogodbo. Samo takšna razlaga omogoča dosledno upoštevanje kolektivne narave skupne lastnine. Na odločitev sodišča, da sporno stanovanje sodi v skupno premoženje pravdnih strank, in tudi na odločitev, kakšni so deleži pravdnih strank na tem premoženju, torej to, da tožnik ni državljan Republike Slovenije, ne vpliva. Drugače pa je, če (ali ko) želi drugi zakonec z delitvijo pridobiti solastninsko pravico na nepremičnini. Takrat mora izpolnjevati tudi posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice.
vrednost zahtevka za odmero takse – spori o stvarni služnosti – zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja – sprememba vrednosti predmeta med postopkom – razširitev tožbenega zahtevka
Vrednost zahtevka, kot ga za plačilo sodne takse glede sporov o stvarni služnosti izrecno ureja 29. člen ZST-1, se nanaša tudi na zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi vznemirjanja pri izvrševanju stvarne služnosti.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi sicer do neke mere pravilno ugotovilo, da izpodbijanje veljavnosti oporoke zahteva postavitev oblikovalnega in ne ugotovitvenega zahtevka, a se pred tem spustilo v obravnavanje zadeve. Glede na izrecno vsebino napotitvenega sklepa Okrajnega sodišča v Škofji Loki, bi sodišče prve stopnje pred odločitvijo moralo opraviti materialno procesno vodstvo.
Res je tožeča stranka predlagala navedeni dokaz šele s pripravljalno vlogo z 22. 5. 2015, torej po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar pa sta tožnici v smislu četrtega odstavka 286. člena ZPP pojasnili, zakaj tega nista mogli storiti prej. Trdili sta, da sta se seznanili z zdravstveno dokumentacijo oporočitelja in zapisi osebne zdravnice v kartonu oporočitelja šele po prejemu izvedenskega mnenja, saj sta pred tem neuspešno poskušali pridobiti zdravstveno dokumentacijo.
Novejša teorija in praksa Vrhovnega sodišča RS je odstopila od dokaznega standarda prepričanja ali standarda onkraj razumnega dvoma v skladu z načelom enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, še zlasti v primerih, ko se stranka znajde v dokazni stiski.
tožba na nedopustnost izvršbe, vložena s strani tretjega – pravočasno navajanje dejstev in dokazov
Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je stališče sodišča prve stopnje, da prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ, velja zgolj za dolžnika, zmotno. Zmotno je zato, ker ZIZ v šestem odstavku 65. člena določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen tega zakona. 286. člen ZPP zato v pravdi za nedopustnost izvršbe, ki jo sproži tretji, ni uporabljiv.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060371
OZ člen 82, 82/2, 83, 86, 86/2, 311. SPZ člen 185, 185/2.
kreditna pogodba – nejasna pogodbena določila – razlaga spornih pogodbenih določil – razlaga v korist nasprotne stranke, ki ni sestavila pogodbe – zastavna pravica na terjatvi – pogoji za pobotanje terjatve z zastavljeno terjatvijo
Izraz poplačala, kot utemeljeno opozarjata toženca, res kaže na to, da po sklenitvi nove pogodbe dolga iz starih kreditnih pogodb ne bo več. Razjasnitve nejasnega pogodbenega določila po kriterijih drugega odstavka 86. člena OZ trditve in dokazi pravdnih strank po prepričanju višjega sodišča ne omogočajo. Citirano pogodbeno besedilo torej tudi po poskusu razlage ni jasno. Ker tožeča stranka ni nasprotovala trditvam tožencev, da je ona tista, ki je pripravila (nejasno) besedilo sporne kreditne pogodbe, pritožnika pravilno opozarjata, da je treba takšno določilo razlagati v korist druge stranke (83. člen OZ), v tem primeru tožencev.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129/2, 131, 132. ZPP člen 413.
preživnina – sprememba pravnomočno določene preživninske obveznosti – bistveno spremenjene okoliščine – zvišanje preživnine – znižanje preživnine – zmožnosti staršev – potrebe otroka – otroški dodatek – stroški postopka
Toženec ima preživninsko obveznost do štirih otrok, medtem ko ima zakonita zastopnica preživninsko obveznost le do treh otrok, ob tem, da ima tudi višji osebni dohodek od toženčevega, ter ob upoštevanju, da je celotno breme varstva in vzgoje mladoletnega tožnika na zakoniti zastopnici, je sodišče prve stopnje pravilno porazdelilo preživninsko breme med oba zavezanca na polovico.
CSD bi moral tožnika, ki ima pooblaščenca (s tem dejstvom je bil CSD seznanjen, saj mu je bila vročena tožba), vabiti na svetovalni razgovor po njegovi pooblaščenki, ne pa da je vabilo poslal tožniku na njegov naslov. Če ima stranka pooblaščenca, se namreč šteje, da je dokument (vabilo) vročen stranki, kadar je vročen njenemu pooblaščencu (četrti odstavek 88. člena ZUP).
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi sodbe
Pritožbeno sodišče še dodaja, da je treba upoštevati, da je bila tožba vložena leta 2000, prvostopenjsko sodišče pa je sprejelo svojo odločitev konec leta 2015. V takem časovnem razdobju so se razmere in ustroj življenja pravdnih strank spremenili. Življenjsko in logično je zato, da nekateri od tožencev po sporni poti ne hodijo več, kar so tudi sami izpovedali. Pri tem po oceni pritožbenega sodišča ne gre za sprenevedanje oz. prilagajanje izjav koristim v postopku, kot se skuša prikazati v pritožbi.
Dejstvo, da toženka trditev o razlogih za nepravilno vsebino javne listine ni navedla, ob upoštevanju višjega dokaznega standarda, ki ga mora stranka doseči pri izpodbijanju javne listine, zadošča za zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje prič in tudi ne gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Tudi sicer javnih listin, ki predstavljajo pravne dispozicije (sodne in upravne odločbe ter sodne poravnave) dokazno ni mogoče izpodbijati. Zaradi načela prirejenosti postopkov je take odločbe (in poravnave) mogoče izpodbijati le v skladu s pravili, ki veljajo za postopek, v katerem so bile izdane. Podobno velja tudi za pravne dispozicije v notarski listini. Vsebine sklepa o dedovanju in darilne pogodbe, ki sta jo stranki sklenili pred pristojnim sodiščem v ustreznem postopku, toženka torej ni mogla dokazno izpodbijati v tem postopku, temveč bi morala veljavnost izpodbiti v za to ustreznem postopku.
Opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne konkretizira oziroma v zadostni meri substancira abstraktnega zakonskega znaka lažnivega prikazovanja (ali prikrivanja) dejanskih okoliščin ter posledično goljufivega (preslepitvenega) namena obdolženca, ki mora biti pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 211. člena KZ-1 podan ob izposoji denarja.
najemna pogodba - odplačna pogodba - višina najemnine - določena višina najemnine - določljiva višina najemnine - način oblikovanja najemnine - bistvena sestavina najemne pogodbe - odplačno zagotavljanje rabe stvari
Določena (oziroma določljiva) višina najemnine je ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe, kajti najem je nujno odplačen. Njegov gospodarski namen (kavza) je odplačno zagotavljanje možnosti rabe stvari. Zato je (poleg določitve predmeta najema) določitev višine najemnine bistvena sestavina vsake najemne pogodbe.
Ker tožeča stranka v postopku ni niti trdila, da bi se s toženo stranko o najemnini oziroma načinu njenega oblikovanja dogovorili, trditveno breme za utemeljenost zahtevka na podlagi določil OZ ni izpolnjeno. Sodišče prve stopnje pa s tem, ko zahtevku na tej pravni podlagi ni ugodilo, določil OZ ni kršilo.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086145
URS člen 28. KZ-1 člen 7, 86, 86/4, 217, 217/1. KZ-1B člen 3, 44. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-2, 372, 372-4, 372-5, 394, 394/1.
prikrivanje - priznanje krivde - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - uporaba kazenskega zakona - milejši zakon - uporaba milejšega zakona - novela KZ-1B - odločanje o alternativni obliki izvršitve kazni zapora s sodbo - odločanje s sklepom po pravnomočnosti sodbe - pravno stališče precedenčnega sodišča - neutemeljen odstop od sodne prakse - načelo alternativnosti pri uporabi kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - ugoditev pritožbi - sprememba sodbe - kršitev kazenskega zakona
KZ-1B se v razmerju do KZ-1 pokaže kot milejši zakon, saj je šele novela KZ-1B omogočila sodišču, da v obdolženčevo korist o alternativni izvršitvi zaporne kazni odloči že z odločbo o glavni stvari, ne glede na (maksimalno) število ur dela v splošno korist, ki jih sme naložiti obdolženemu.
Primerjava določb KZ-1 in KZ-1B v situaciji, ko sodišče odloča o nadomestni izvršitvi kazni zapora po pravnomočnosti sodbe s posebnim sklepom, ni uporabna v procesni situaciji, ko se o alternativni obliki izvršitve odloči že s sodbo.
Sledeč t. i. načelu alternativnosti pri uporabi kazenskega zakona uporaba dveh ali več različnih zakonov v odločbah v isti sodbi (razen izjemoma) ni dopustna.
Ob navedenem pa velja še omeniti, da je v obravnavanem primeru zavarovalec plačal 67,85 EUR ob podpisu zavarovalne police ob prisotnosti zavarovalne agentke. Toženka tekom postopka ni uspela dokazati, kako je prišlo do poprave zavarovalne ponudbe, ki jo je podpisal zavarovalec, kot tudi ne, da je zavarovalcu skupaj z zavarovalno polico poslala tudi račun za plačilo preostanka prvega obroka zavarovalne premije, kar je bilo že pojasnjeno. Toženka kot subjekt gospodarskega prava, ki se poklicno ukvarja s sklepanjem zavarovalnih pogodb, je namreč zavezana ravnati skladno z merili dolžne profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ). Temu standardu profesionalne skrbnosti bi toženka zadostila, če bi zavarovalca o plačilu preostanka premije obvestila s priporočeno pošiljko in to takoj, ko je prišlo do sklenitve zavarovalne pogodbe in ne šele potem, ko je zavarovalec prijavil škodni dogodek. Ker toženka ni ravnala z vso skrbnostjo, ki se od nje kot gospodarskega subjekta, ki se na trgu ukvarja izključno s sklepanjem zavarovalnih pogodb, pričakuje, ni mogoče posledic njenega neskrbnega ravnanja šteti v škodo zavarovalcu, ki je takoj po njenem obvestilu 4. 2. 2013, preostanek premije poravnal, kar kaže na dejstvo, da je bil pripravljen plačati preostanek premije po prejemu zavarovalne police, v kolikor bi bil o tem ustrezno obveščen. Glede na navedeno je tudi iz tega razloga zavarovalno kritje v obravnavanem primeru bilo vzpostavljeno.
načelo oficialnosti zapuščinskega postopka - konkurenca zapuščinskega in pravdnega postopka - obseg zapuščine - dvig denarnega zneska po zapustnikovi smrti
Dokler pa zapuščinski postopek ni končan, stranke ne morejo za reševanje vprašanj, ki so predmet zapuščinskega postopka, izbrati pravdnega postopka in se s tem izogniti odločanju v zapuščinskem postopku. Glede varstva in uveljavljanja pravic iz zapuščine, ne more biti dvoma, da je zakonodajalec namenil zapuščinskemu sodišču primarno pristojnost. Značilno zanj je načelo oficialnosti, ki omogoča globalno obravnavo zapuščine po določenem zapustniku, tako da se pretresejo vsa pravnorelevantna vprašanja. Dopuščanje možnosti sočasnega teka dveh vzporednih pravnih poti, zapuščinskega in pravdnega postopka ruši doslednost obstoječega sistema zapuščinskega postopka z ureditvijo napotitve na pravdo. Zato mora imeti v teh primerih primarno vlogo zapuščinski postopek. Pravdni postopek ima v tem sistemu pomožno vlogo.
ZST-1 člen 11, 11/1. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 244, 244/1, 389, 389/3. ZIZ člen 101.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – osebni stečaj – neizpodbojna domneva o seznanitvi pravdnega sodišča o dejstvu osebnega stečaja – pokojnina – predmet stečajne mase
Kljub temu, da tožnica podatka o začetku postopka osebnega stečaja v vlogi za oprostitev ni navedla, navedeni podatek zavezuje sodišče pri odločanju o predlogu tožnice za oprostitev plačila sodne takse.
Glede na to, da tožnica drugega premoženja in prejemkov, razen pokojnine, ki pa je predmet stečajne mase, nima, v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena ZST-1 izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse.
taksne olajšave – zavrnitev predloga za odlog plačila sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi takojšnjega plačila sodne takse – trditveno breme – načelo pravičnosti
Taksne olajšave (ki obsegajo odlog, obročno plačilo in delno ali celotno oprostitev plačila sodne takse) so izjeme od splošne ureditve, po kateri morajo stranke zato, da si zagotovijo sodno varstvo, plačati sodno takso. Do katerekoli od navedenih izjem so lahko upravičene le, če izpolnjujejo za to določene pogoje. Ti so, za pravne osebe, predpisani v četrtem odstavku 11. člena ZST-1.
V primeru, ko stranka predlaga odlog plačila sodne takse, mora sodišče presoditi, ali je premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke takšno, da ji takojšnjega plačila ne omogoča, brez da bi se pri tem ogrozilo izvajanje njene dejavnosti. Zgolj in edino to je razlog, ki omogoča odlog plačila sodne takse.
ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 189, 189/3, 274, 274/1.
ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - obstoj pravde - litispendenca - res iudicata - pravočasnost pritožbe - dan prejema - navadna pošta - dan oddaje vloge - priporočena pošiljka
Dan oddaje na pošto je odločilen le, če je vloga poslana priporočeno.
Vse dokler je v teku prvotni postopek o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 10. 10. 2015, ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse ni dovoljen. Ko bo o zgoraj navedenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 10. 10. 2015 pravnomočno odločeno, pa bo to predstavljalo negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega.