nedopustnost izvršbe - sporna dejstva v izvršbi - subjektivne meje pravnomočnosti
V drugem postopku je bila pravnomočno ugotovljena drugačna terjatev tožene stranke (v tem postopku), z drugačno zapadlostjo, kot pa je bilo dogovorjeno v izvršilnem naslovu. Ker tožeča stranka (v tem postopku) ni bila obveščena o teku druge pravde po določbah 204. člena ZPP, v njej ugotovljena dejstva ne morejo veljati za ugotovljena v tem postopku. S takim postopanjem je bila tožeči stranki (revidentki) onemogočena pravica do obravnavanja spornih dejstev, ki so podlaga za presojo, kakšna terjatev je bila zavarovana s hipoteko, v kakšni višini in s kakšno zapadlostjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00017432
ZFPPIPP člen 43, 43/1, 43/1-2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - huda malomarnost - opustitev - trditvena podlaga
Revizija se dopusti glede vprašanj ali:
- člani nadzornega sveta po določilih ZFPPIPP odškodninsko odgovarjajo upnikom družbe za kršitev (opustitev) iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, do katere je prišlo v času, ko družba še ni bila insolventna,
- je tožeča stranka v konkretnem primeru podala zadostno trditveno podlago za ugotovitev hude malomarnosti toženca zaradi kršitve iz 2. točke prvega 43. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 22, 24, 24/2, 25, 25/2. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - prepozen ugovor
Tožena stranka je bila s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 28. 6. 2018, prepozen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - VARSTVO KONKURENCE
VS00018530
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - nelojalna konkurenca
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je zaključek drugostopenjskega sodišča v okoliščinah konkretnega primera pravilen, da število ugotovljenih primerov zadošča za presojo, da gre za nelojalno ravnanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00016178
OZ člen 132. ZUstS člen 23. ZPP člen 165, 370, 370/1-2, 347, 347/5, 349. ZOdvT člen 12. ZUstS člen 23, 23/2, 23/3.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - navadna škoda - obstoj škode - trditveno in dokazno breme - dokazno breme tožnika - sestava sodišča - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - odločanje po sodniku posamezniku - takojšnje grajanje procesne kršitve - stroški revizijskega postopka - nagrada odvetnika - zahteva za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka
Glede na ugovore tožene stranke, ki je obstoj škode prerekala, bi morala tožeča stranka dokazati obstoj pozitivne razlike med kupnino, ki naj bi jo prejela od ruskega kupca in vrednostjo delnic. Ta razlika bi se kazala kot izgubljeni dobiček, saj bi predstavljala povečanje premoženja, ki naj bi bilo s škodnim ravnanjem tožene stranke preprečeno (132. člen OZ).
Navadna škoda predstavlja zmanjšanje premoženja oškodovanca. V posledici nerealiziranega odkupa delnic je tožeča stranka obdržala svoje celotno (obstoječe) premoženje. Navadno škodo bi bilo pojmovno mogoče utemeljiti zaradi propadlega posla le ob zatrjevani in dokazani predpostavki, da je ravno zaradi ravnanja tožene stranke prišlo do zmanjšanja vrednosti delnic, ki jih je obdržala tožeča stranka, s čimer naj bi se dejansko zmanjšalo njeno premoženje. Ugotovitev sodišča prve stopnje o dejanski vrednosti delnic po nerealizirani prodaji ruskemu kupcu, ki s pritožbo ni bila izpodbijana, pa sama po sebi izključuje tudi obstoj navadne škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00017419
OZ člen 86, 119, 119/1.
prodaja poslovnega deleža - pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - subjektivni element - objektivni element - izvedenec - osnovni vložek - poslovni delež - postavitev izvedenca - aktivna legitimacija dediča
Ocenjevanje vrednosti poslovnega deleža je v domeni pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij, ki lahko za primer npr. ocene vrednosti nepremičnin, strojev in opreme (kar predstavlja del ocenjene vrednosti podjetja), angažirajo za to pooblaščene ocenjevalce. "Končna ocena" vrednosti poslovnega deleža pa je ocena vrednosti, ki jo poda pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00018996
OZ člen 921, 929, 929/1, 948, 949, 949/2. ZPP člen 128, 128/5, 201, 201/1, 377, 384, 384/1.
premoženjsko zavarovanje - požarno zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovanje na tuj račun - namen premoženjskega zavarovanja - zavarovalni interes - premoženjski interes - razlaga splošnih pogojev - upravičenec po zavarovalni polici - višina zavarovalnine - vstop intervenienta v pravdo - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Temeljno načelo premoženjskega zavarovanja je, da oškodovanec ni upravičen do višje zavarovalnine, kot znaša škoda, ki jo je v zavarovalnem primeru utrpel. Zavarovanec z izplačilom zavarovalnine ne sme biti obogaten. To načelo je uzakonjeno v drugem odstavku 949. člena OZ, izhaja pa tudi iz Splošnih pogojev za zavarovanje pred požarom.
Sodišči prve in druge stopnje nista ugotavljali, ali so v konkretnem primeru okoliščine take, da bi utemeljevale izplačilo nižje zavarovalnine od tržne vrednosti zgradbe.
BANČNO JAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00017431
ZGD-1 člen 263. ZBan-1 člen 66, 177. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - uprava banke - odškodninska odgovornost članov uprave bank - skrbnost ravnanja uprave
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali član uprave odgovarja družbi za škodo tudi v zvezi s sklepi uprave, o katerih je zaradi preprečevanja konflikta interesov s soglasjem nadzornega sveta družbe namesto člana odločal njegov pooblaščenec kot nadomestni član,
- ali uprava banke zadosti zahtevam po skrbnem ravnanju iz 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v zvezi z določbami 66. člena ter 177. člena Zakona o bančništvu (ZBan-1), ko svojo odločitev opre na predloge in gradiva strokovnih služb.
prodajna pogodba za nepremičnino - prodaja funkcionalnega zemljišča - ničnost pogodbe - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - kondikcijski zahtevek - pravica do vrnitve danega - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prodajalec, ki proda stvar, ki ni v njegovi lasti (tujo stvar), v primeru ničnosti prodajne pogodbe ne more zahtevati, da se mu vrne stvar v last. Taka stvar se lahko vrne le lastniku. Kondikcijski zahtevek ni podlaga za pridobitev lastninske pravice, če je upravičenec ni imel že tedaj, ko je izpolnil nično pogodbo. Zato ne drži stališče revidenta, da kondikcijski zahtevek ni odvisen od lastništva stvari.
Ko revident utemeljuje bistveno kršitev določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, dejansko uveljavlja, da sodišči nižjih stopenj nista sprejeli njegove argumentacije in ne, da nista razumno obrazložili svojih odločitev. Sodbi imata vse sestavine, ki jih terjajo določbe 324. člena ZPP, sodišče druge stopnje pa je tudi presodilo navedbe pritožbe, ki so bile odločilnega pomena. Iz razlogov, ki jih je ponudilo v prid zavrnitvi pritožbe, je razvidno, zakaj niso bili sprejeti razlogi, ki jih je revident kot pritožnik uveljavljal v prid ugoditvi pritožbi.
podjemna pogodba - neposredni zahtevki podizvajalcev do naročnika - cesija - zakonita cesija - cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika - izločitveni upnik - večkratni odstop terjatve - dopuščena revizija
Materialnopravno zmotna je presoja sodišča druge stopnje, da naj bi v položaju, ko obstaja več podlag za prenos terjatve, imel prednost stranski intervenient, ker naj bi bila terjatev njemu sodno prisojena. Sodišče druge stopnje se je pri tem sklicevalo tudi na določbo 420. člena OZ, ki ureja položaj večkratnega (pogodbenega) odstopa terjatve. Zakonodajalec je v takšnem primeru kot odločilno okoliščino za opredelitev pripadnosti terjatve določil trenutek seznanitve dolžnika z novim upravičencem do terjatve. Zakon zato obravnava dve modaliteti te seznanitve: odstopnikovo obvestilo o prevzemniku ali prevzemnikovo oglasitev pri dolžniku. Tudi ob uporabi tega pravila pridemo do zaključka, da je v primeru, ko učinek zakonite cesije na podlagi 631. člena OZ nastopi že s samo uveljavitvijo neposrednega zahtevka v tem trenutku tudi izpolnjen pogoj seznanitve dolžnika z novim upnikom. To pa pomeni, da v tem položaju kasnejša seznanitev dolžnika (tožene stranke) z odstopom terjatve na drugi pravni podlagi ne more imeti pravnega učinka.
Sodišči nižjih stopenj sta pri odmeri odškodnine na podlagi običajnega honorarja za neupravičeno uporabo dela podatkovne baze upoštevali stroške pridobivanja in vnosa podatkov, na katere je tožena stranka neupravičeno posegla, ne pa tudi stroškov vzpostavitve podatkovne baze. Takšen način odmere odškodnine je materialnopravno pravilen, saj se je kršitev raztezala le na neupravičeno odvzete in ponovno uporabljene posamezne podatke, ne pa tudi na samo bazo.
Stroški v zvezi s predstavitvijo baze oziroma naložba v vzpostavitev baze je pomembna le v okviru presoje, ali je posamezna podatkovna baza sploh varovana v okviru pravice sui generis. Varovane so namreč le tiste podatkovne baze, ki so od izdelovalca zahtevale znatno naložbo v pridobitev, preveritev ali predstavitev vsebine te baze (141.a člen ZASP).
Dejstvo souporabe dela podatkovne baze je tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljen razlog za zmanjšanje odškodnine oziroma običajnega honorarja. Institut civilne kazni pa je tisti, ki preprečuje bojazen, da bi se kršitev "splačala".
odškodninska terjatev - premoženjska škoda - čas, ki je potreben za zastaranje - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - izgubljeni dobiček (zaslužek) - navadna škoda - predpogodba - zahteva za sklenitev glavne pogodbe na podlagi sklenjene predpogodbe
Natančnejša opredelitev pogoja iz prvega odstavka 352. člena OZ "odkar je oškodovanec zvedel za škodo" v pravnih pravilih ni mogoča, saj je odvisna od raznolikih okoliščin.
Dejanske okoliščine, ki se upoštevajo pri začetku teka subjektivnega zastaralnega roka glede odškodninske terjatve za izgubljeni dobiček, so (po naravi zadeve) drugačne od tistih, ki se upoštevajo pri začetku teka subjektivnega zastaralnega roka glede odškodninske terjatve za navadno škodo (zaradi zmanjšanja premoženja).
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - normalen tek stvari - neposlovna odškodninska odgovornost - vmesna sodba
Sodišče mora pri ugotavljanju temelja zahtevka pri neposlovni odškodninski odgovornosti presojati (tudi) vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja škode in vsako posamezno zatrjevano škodo. Sodišče bi moralo za vsako od posameznih zatrjevanih škod na podlagi uveljavljene teorije adekvatne vzročnosti ugotavljati in obrazložiti, ali je škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke. Tožena stranka lahko odgovarja le za tisti vzrok, ki ga je bilo mogoče pričakovati glede na normalen tek stvari.
odstop od prodajne pogodbe - vrnitev danega - vračilo kupnine - kondikcija - neupravičena pridobitev - prekluzivni rok - rok iz 480. člena OZ - dopuščena revizija
Prvi odstavek 480. člena OZ velja za sodno uveljavljanje zahtevkov iz naslova prodajalkine odgovornosti za stvarne napake, ne pa tudi za (kondikcijske) zahtevke, ki nastanejo na podlagi kasnejšega prenehanja (razveze) prodajne pogodbe, ki jo povzroči uresničitev kupkine pravice odstopiti od prodajne pogodbe zaradi stvarnih napak dobavljenega blaga. Za takšne (kondikcijske) zahtevke namreč veljajo splošni zastaralni roki.
zdravstvene storitve - izvajanje zdravstvenih storitev - kršitev pravic zdravstveno zavarovane osebe - doplačilo za zdravljenje - domneva o pridobitništvu pri obravnavanju zavarovanih oseb - pogodbeno dogovorjena pravna domneva - kršitev pogodbene obveznosti - izpodbojnost - pogodbena kazen - dopuščena revizija
V drugem odstavku 45. člena Dogovora so navedeni 4 primeri kvalificirane oblike kršitev pogodbene obveznosti izvajalca iz 3. točke prvega odstavka 45. člena Dogovora. Kršitve so kvalificirane »s ciljem pridobitništva«. Ena od kvalificiranih oblik kršitev je pogojevanje opredeljevanja ali obravnave zavarovanih oseb s posebnimi plačili ali prispevki zavarovanih oseb (1. točka drugega odstavka 45. člena Dogovora). Iz strukture drugega odstavka 45. člena Dogovora (naštevanja) in njegove ubeseditve (tudi v povezavi s prvim odstavkom 45. člena Dogovora) po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da gre za navedbo kvalificiranih kršitev in ne za njihovo normiranje z uporabo pravne domneve. Kvalificirane kršitve se namreč ne domnevajo, ker so že konkretizirane. Tako Dogovor v drugem odstavku 45. člena ne šteje neka dejstva za v naprej dokazana, temveč z navedbo dejanskih stanov konkretizira kvalificirane kršitve pogodbene obveznosti.
avtorska pravica - kolektivne organizacije - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - uporaba glasbenih posnetkov - radiodifuzna organizacija - predvajanje glasbe prek interneta - višina nadomestila - skupni sporazum - dopuščena revizija
Pravilno je sklepanje sodišča druge stopnje, da je s sprejetjem SS/2006 tožeča stranka izgubila podlago za obračunavanje (posebnega) nadomestila po T/INT. Na takšno podlago se tožeča stranka ni mogla ponovno začeti sklicevati niti po prenehanju veljavnosti SS/2006. Če do sklenitve novega skupnega sporazuma ni prišlo, je imela tožeča stranka upravičenje, da določitev tarife predlaga Svetu. V četrtem odstavku 156. člena ZASP pa ni podlage, da bi lahko tožeča stranka potem, ko je bilo razmerje pogodbeno urejeno šest let, ponovno sama enostransko določala tarifo za obračun nadomestila za uporabo fonogramov oziroma, da bi ponovno „oživela“ merila, ki jih je tožeča stranka določila v T/INT še pred sklenitvijo SS/2006.
Kriterij, ki so ga stranke SS/2006 določile, je skladen s priporočenim kriterijem iz 1. točke tretjega odstavka 156. člena ZASP. SS/2006 določa obveznost članov združenja, da plačujejo nadomestila za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo komercialno izdanih fonogramov v programu, ki ga izdajajo (VI. točka). Sprejeta merila SS/2006 kot relevantnega kriterija niso upoštevala števila radijskih programov, ki jih izdaja posamezna radiodifuzna organizacija, na osnovi katerih naj bi tožeči stranki pripadala pravica do višjega nadomestila.
dovoljenost revizije - izredno pravno sredstvo - zastopanje v revizijskem postopku - odvetnik - novo pooblastilo - postopek likvidacije - pooblastilo stečajnega upravitelja - zavrženje revizije
Ker pooblastila niso dana po dnevu izdaje drugostopenjske sodbe, ko je stranki nastala pravica do vložitve revizije, niso nova; niso pa niti posebna, saj iz njih ne izhaja, da bi tožniki dali pooblastilo prav za vložitev izrednega pravnega sredstva.
Likvidacijski upravitelj je bil edini upravičen dati pooblastilo za vložitev revizije. Iz pooblastila prve tožnice pa izhaja, da ga je podpisala druga tožnica kot direktorica prve tožnice.
Vrhovno sodišče je na občni seji 16. 12. 1993 sprejelo pravno mnenje, da v primeru, da tožnik v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta, nima pravice do revizije. Pravno mnenje se je nanašalo na ureditev v drugem odstavku 186. člena v zvezi s 382. členom ZPP/77. Navedene zakonske določbe so bile identične ureditvi v drugem odstavku 180. člena in v drugem odstavku 367. člena ZPP, ki dovoljuje neposredno revizijo le v primerih, ko izpodbijani del pravnomočne sodbe presega zakonsko določen znesek. Vrhovno sodišče je zato na sprejeto pravno mnenje z dne 16. 12. 1993 še vedno vezano (drugi odstavek 110. člena Zakona o sodiščih). Takšno je tudi ustaljeno stališče sodne prakse Vrhovnega sodišča po uveljavitvi ZPP.
Tretji odstavek 168. člena OZ določa, da se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. V sodni praksi je že razčiščeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožničina trditvena podlaga tako očitno ni zadostna, saj ni navedla ničesar o tem, kolikšen prihodek in dobiček je ustvarila v preteklosti. Tega ni storila niti po pozivu sodišča prve stopnje, naj predloži poslovne knjige.
Trditveno (in dokazno) breme je v vsakem konkretnem primeru odvisno tudi od trditev (in dokaznih predlogov) nasprotne stranke. Tožeča stranka je trdila, da izgubljeni dobiček predstavlja višina najemnin za plovilo v spornem obdobju; tožena stranka pa je ugovarjala, da bi imela tožeča stranka s tem v zvezi tudi stroške, kar bi zmanjševalo njen prihodek. Takšni utemeljeni ugovori zahtevajo dopolnitev trditvene podlage (in dokaznih predlogov), česar pa tožeča stranka ni storila; zato je presoja sodišč o nezadostnosti njenih trditev materialnopravno pravilna.
odškodninska odgovornost države - pravica do povrnitve škode - odgovornost države za delo upravnega organa - davčni organ - odločanje na podlagi razveljavljenega predpisa - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - skrbnost - krivda - dokazno breme
Davčni organ je v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča odločil, da so zemljišča, ki se uoprabljajo za vojaške namene, izvzeta iz odmere. Takšno svojo odločitev je oprl na razveljavljen predpis, ki ga pred tem ni uporabljal. Tako je ravnal kljub temu, da ga je občina (kot upravičenka do prejema sredstev iz naslova pobranega nadomestila) opozorila, da gre za razveljavljen predpis. Davčni organ se do tega ni opredelil in je (neutemeljeno) spremenil svojo dotedanjo prakso odmere nadomestila.
Država bi se lahko svoje odškodninske odgovornosti razbremenila le tako, da bi postopala skladno z določbo 131. člena OZ, ki dopolnjuje podnormirano določbo 26. člena URS in uveljavlja obrnjeno dokazno breme glede krivde: da bi zatrjevala in dokaz(ov)ala, da je davčni organ ravnal s potrebno skrbnostjo, česar pa v tem postopku ni storila.