družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - izpodbojna tožba - identiteta tožbenega zahtevka - procesna teorija - dopuščena revizija
Nasprotna razlaga, ki jo zagovarja revidentka, da naj bi imel tožnik tudi po izteku prekluzivnega roka iz prvega odstavka 396. člen ZGD-1 pravico uveljavljati nove izpodbojne razloge, je zato v nasprotju z namenom te zakonske določbe, saj bi povečevala negotovost v pravnem prometu. Odgovora na dopuščeno revizijsko vprašanje zato ni mogoče utemeljiti zgolj s sklicevanjem na stališča čiste procesne teorije glede identitete tožbenega zahtevka. Namen, ki ga zasleduje citirana določba o prekluzivnem roku za vložitev tožbe, zato od tožnika terja, da v tem roku s tožbo jasno usmeri svoj pravovarstveni zahtevek in s tem zameji negativne učinke, ki izvirajo iz podaljšanega stanja negotovosti glede veljavnosti sklepa skupščine. Glede trditev, podanih po izteku prekluzivnega roka, ki presegajo navedeni okvir v tožbi, je tožeča stranka prekludirana.
ZPP člen 190, 190/1, 213, 285, 371, 371/1, 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 6, 6/1, 56, 395, 395/2.
navidezna (simulirana) pogodba - simuliran pravni posel - sklepčnost ugovora - solidarne obveznosti - domneva o popolnosti listine - relevančna teorija - nasprotna tožba - materialno procesno vodstvo
Določbo prvega odstavka 190. člena ZPP je zato treba razlagati tako, da odstop terjatve, ki je predmet pravde, med pravdo ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča o istem predmetu spora. Tožnik zato ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve.
Odgovor na vprašanje, ali gre za pravno pomembna dejstva, da že materialno pravo. Če je ta odgovor negativen, so tudi dokazi, ki jih stranka predlaga za dokazovanje teh dejstev, nepotrebni. Zato z zavrnitvijo takšnih dokaznih predlogov ni kršeno načelo kontradiktornosti in s tem povezana kršitev 22. člena URS.
Pri navidezni pogodbi se predpostavlja, da obstaja pridržek za sklenitev dejanske pogodbe, ki sta ga stranki skušali preseči s simulirano pogodbo. Iz dejanskih okoliščin, na katere se sklicuje tudi revizija, pa je mogoče sklepati zgolj, da zatrjevani dejanski kreditojemalec (družba A.) ekonomsko ni bil zmožen skleniti kreditne pogodbe s tožečo stranko. Sklicevanje na pričakovana ravnanja v zvezi z bodočim kreditom za to družbo pa pojasnjuje zgolj pričakovanja toženk o nadaljnjem urejanju poslovnih odnosov med udeleženimi osebami pri izvajanju investicije. Te okoliščine pa nikakor ne pripeljejo do sklepanja, da je bila v pravnem smislu zavezanka iz kreditne pogodbe družba A. in ne prva toženka. Zato iz tako zatrjevanega sklopa dejstev ni mogoče sklepati, da Kreditna pogodba ne učinkuje med pravdnima strankama. Zgolj okoliščina, da je tožena stranka iz teh dejstev napačno sklepala na navideznost Kreditne pogodbe, še ni narekovala sodišču, da bi moralo toženo stranko usmerjati, katera dodatna dejstva mora zatrjevati, da bi z ugovorom uspela.
Ločitvena pravica, ki jo uveljavlja tožeča stranka v postopku stečaja, temelji na pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave, in ne na predhodni odredbi. Ločitvena pravica je bila priznana kot nepogojna in s pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo je o njej pravnomočno odločeno.
Za pravilno presojo vprašanja, ali ravnanja oziroma opustitve tožene stranke sodijo v okvir pravno relevantne vzročne zveze, je treba odgovoriti na vprašanje, ali je podana vzročna zveza med škodnim ravnanjem in konkretno nastalimi stroški požarne intervencije. Z drugimi besedami, treba je presoditi, ali so prav zaradi ravnanj oziroma opustitev tožene stranke nastali stroški požarne intervencije oziroma so nastali višji stroški kot bi bili, če bi tožena stranka ravnala v skladu s pravnimi akti, ki so jo zavezovali pri sanaciji gramozne jame. Če bi se izkazalo, da je tožena stranka s svojimi ravnanji in opustitvami prispevala k nastanku (višjih) stroškov nujnega ukrepanja, je šteti, da je povzročila ogroženost, zaradi katere so ti (višji) stroški nastali (prvi odstavek 118. člena ZVNDN).
izločitev sodnikov višjega sodišča - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodnika
Izločitev sodnikov pa je namenjena le zagotovitvi nepristranskega sojenja kot odraza ustavne pravice do sodnega varstva in ne odpravi nepravilnosti v postopku odločanja.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima tožeča stranka kot upnica v stečajnem postopku nad toženo stranko pravni interes za sodno varstvo v pravdnem postopku z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka za plačilo občasnih stroškov stečajnega postopka in za pridobitev izvršilnega naslova za plačilo teh stroškov kljub temu, da ji je bil zahtevek za plačilo stroškov priznan v predračunu stroškov, ki ga je s sklepom potrdilo stečajno sodišče.
revizija - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - sklepčnost tožbe - dokazna ocena - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka trdi, da je sodišče prve stopnje opustilo dolžnost materialnega procesnega vodstva, pritožbeno sodišče pa tega ni sankcioniralo. Očitek ni utemeljen. Na pomanjkljivosti v trditvah tožeče stranke je ves čas postopka opozarjala tožena stranka. V takem primeru dolžnost sodišča o materialnem procesnem vodstvu odpade, kar je Vrhovno sodišče že večkrat povedalo v svojih odločbah.
Namen postopka priznanja in izvršitve tuje arbitražne odločbe je v zagotovitvi pravne podlage za njeno čezmejno izvršitev. Gre za postopek, ki vodi do nastanka (popolnega) izvršilnega naslova. Ker je bilo z Delno razsodbo odločeno "le" o temelju odškodninskega zahtevka, nič pa ni bilo z njo zapovedanega, takšna odločba nima učinka izvršljivosti, zato predlagatelju njenega priznanja ni potrebno zahtevati. Nasprotni udeleženec bi lahko in tudi je priznanju Končne razsodbe nasprotoval (tudi) s sklicevanjem na razloge za zavrnitev priznanja Delne razsodbe. V tem primeru je (bilo) trditveno in dokazno breme glede Delne razsodbe, vključno s predložitvijo dokumenta in prevoda, na nasprotnem udeležencu.
- ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da v okoliščinah konkretnega primera ni podana pravno relevantna vzročna zveza med škodnim dejanjem in njegovimi posledicami,
- ali je pritožbeno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem ko se je ukvarjalo z vprašanjem pravno relevantne vzročnosti, v zvezi s čimer tožena stranka ni podala prav nobenih navedb v postopku na prvi stopnji.
Ob ugotovitvi dejstva, da je bila med strankama sklenjena pogodba z uveljavitvijo odkupne opcije dne 18. 6. 2010, tožba za njeno izpolnitev pa vložena dne 6. 11. 2014, je očitno, da materialno pravo o zastaranju terjatve tožeče stranke ni moglo biti zmotno uporabljeno, kot to trdi revidentka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VS00027136
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1-1, 34a. ZPP člen 384, 384/1. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5, 354, 354/1.
postopek izterjave sodne takse - dovoljenost revizije - sklep o taksni obveznosti - smiselna uporaba določb ZPP - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - stroški stečajnega postopka - sodna taksa za pritožbo - terjatev iz naslova plačila sodne takse - dopuščena revizija - pritrdilno ločeno mnenje
Kadar je zoper sklep o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog vložena pritožba, je s sklepom sodišča druge stopnje o njej postopek izterjave sodne takse pravnomočno končan. S smiselno uporabo določbe prvega odstavka 384. člena ZPP je torej zoper ta pravnomočni sklep dovoljena revizija.
Terjatev za plačilo sodne takse je v konkretnem primeru nastala pred začetkom stečajnega postopka, zato obveznost za njeno plačilo ni strošek stečajnega postopka.
Predlagateljica kljub temu, da je uvodoma to napovedala, v predlogu ni navedla okoliščin, ki bi kazale na to, da obravnavani primer vsebuje za pravni red pomembna pravna vprašanja, ki utemeljujejo odločanje Vrhovnega sodišča.
ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 339, 339/1. ZFPPIPP člen 329, 329/4. URS člen 23, 23/1.
izločitev sodnika višjega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - videz nepristranskosti - pravica do nepristranskega sodišča - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovne celote - izdaja sklepa o prodaji - tožba na ugotovitev ničnosti - delna ničnost kupoprodajne pogodbe - odločanje o pritožbi na drugi stopnji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ni dopustno, da sodnik, ki je v stečajnem postopku izdal sklep o soglasju k prodaji poslovne enote stečajnega dolžnika, odloča o pritožbi v gospodarskem sporu zoper tega istega stečajnega dolžnika kot toženo stranko, v katerem se kot predhodno vprašanje presoja (delna) ničnost prodaje te iste poslovne enote.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana protipravnost ravnanja druge toženke in ali obstaja pravno relevantna vzročna zveza med neudeležbo druge toženke na naroku dne 9. 9. 2008 in vtoževano škodo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožeče stranke zavrnilo.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - posredni oškodovanec - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regresni zahtevek ZPIZ - višina škode - zastaranje - organ za odpis prispevkov za socialno varnost - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - višina zavarovalne vsote
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek iz naslova sorazmernega dela prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki jih tožeča stranka uveljavlja na podlagi 18. člena ZOZP, ni zastaran, materialnopravno pravilno.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00027197
ZGD-1 člen 388, 611. ZPP člen 67. ZNP člen 15.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - delničarji - sodni preizkus denarne odpravnine - vodenje enotnega postopka
Ker se je postopek za sodni preizkus denarne odpravnine po 388. členu ZGD-1 z vložitvijo predloga z dne 6. 2. 2019 pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici začel preden je bil pri Okrožnem sodišču v Kopru 11. 2. 2019 vložen predlagateljev predlog, je glede na navedeno določbo v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici (15. člen ZNP).
Obstaja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti, zato da se predlagatelju- delničarju omogoči obravnavanje njegovega pravočasnega predloga za sodni preizkus denarne odpravnine v enotnem postopku pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VS00026654
ZSReg člen 16. ZNP-1 člen 216. ZPP člen 367.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - sodni register - postopek vpisa v sodni register - sklep o zavrnitvi pritožbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V času veljavnosti ZNP je takrat veljavni 16. člen ZSReg določal, da zoper pravnomočen sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register, ni dovoljena niti revizija niti obnova postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00028573
OZ člen 101, 117. ZFPPIPP člen 24, 267. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - zemljiškoknjižno dovolilo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - overitev podpisa - odstop od pogodbe - nemožnost izpolnitve - insolventnost dolžnika
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je in če, v katerih primerih, v primeru, da je ena od pogodbenih strank insolventni dolžnik v insolvenčnem postopku, mogoče odstopiti od pogodbe tudi po splošnih določilih obligacijskega prava, neodvisno od specialnih določil ZFPPIPP.
- ali je materialno pravno pravilen (sklepčen) zahtevek tožeče stranke za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, če je zemljiškoknjižno dovolilo že vsebovano v pogodbi, katere izpolnitev tožeča stranka vtožuje.