pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - vpis v sodni register - predlagatelj - pritožba subjekta vpisa - ustanovitelj subjekta - pritožba ustanovitelja - udeleženec v postopku - pravni interes
Ustanoviteljica ni subjekt vpisa oziroma predlagateljica, zato bi ji bilo treba pravico do udeležbe priznati le, če bi bil lahko s sodno odločbo prizadet njen pravni interes. Zgolj dejstvo, da je ustanoviteljica subjekta vpisa in da gre za vpis spremembe, ki temelji na odločitvi ustanoviteljice kot edine družbenice, ne utemeljuje njenega pravnega interesa. Z izpodbijanim sklepom namreč ni prizadeta njena pravica ali njen pravni položaj v zvezi s subjektom vpisa.
sklep o stroških postopka - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sklep o odmeri stroškov - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - stranski intervenient - povračilo stroškov - priznani stroški - stroški potrebni za pravdo - presoja koristnosti - stroški odvetniškega zastopanja - nagrada za postopek z rednimi pravnimi sredstvi - odgovor na pritožbo
V okviru povračila stroškov ZPP stranki, ki v pravdi ne uspe, nalaga povračilo stroškov nasprotni stranki in tudi njenemu intervenientu. Pravica do povračila stroškov se nanaša samo na potrebne oziroma za pravdo koristne stroške. V teoriji je sprejeto stališče, da se upravičenost intervenienta do povračila stroškov presoja samostojno, zaradi česar se mu stroški ne priznajo, čeprav je glavna stranka v pravdi v celoti uspela, če je bilo njegovo sodelovanje odveč in ni koristilo pri zbiranju procesnega gradiva. Stroškovnega sklepa sodišča druge stopnje ni mogoče preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidna ustrezna presoja koristnosti priglašenih stroškov intervenienta za pravdo.
odstop terjatve (cesija) - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja - ugovor iz temeljnega posla - pripoznava dolga - dopuščena revizija
Pogodbeni odstop terjatve (cesija) ni klasična pogodba obligacijskega prava, saj gre za pogodbo, ki ima naravo razpolagalnega posla. Ne predstavlja pa samostojne in od temeljnega posla neodvisne pogodbene zaveze, četudi je sklenjena kot tripartitna pogodba med odstopnikom, prevzemnikom in dolžnikom. Zato tudi v takem primeru dolžnik ugovorov iz temeljnega pravnega posla, to je iz razmerja med njim in odstopnikom terjatve, ne izgubi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče dolžno ob razlagi 66. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in 8. člena v povezavi z 9. členom Splošnega dogovora za leti 2014 in 2015 uporabiti namensko razlago ob upoštevanju nespornega dejstva, da so za tožečo stranko ob odpravi plačnih nesorazmerij nastale enake finančne posledice kot ob dvigu plač.
Odvetnik, ki neopravičeno ne pristopi na pravilno razpisan narok za glavno obravnavo, ravna neskrbno.
V konkretnem primeru kot vzroka nastali škodi ni mogoče šteti prvega odstavka 28. člena ZDSS-1. Takšna zakonska določba je le omogočila sodišču prve stopnje izdajo zamudne sodbe pod tam navedenimi pogoji, kar pomeni, da je zakonsko določilo predstavljalo le nujen pogoj (conditio sine qua non) za razplet delovnopravnega spora, do katerega je kasneje prišlo. Navedeno pa ne pomeni, da je zakonska ureditev kot taka vzrok nastali škodi, temveč je nastanek škode le omogočila. Prvi odstavek 28. člena ZDSS-1 je bil torej le pogoj za nadaljnji razplet dogodkov, ne pa njegov vzrok.
finančni leasing - prodajna pogodba - sale and lease back - komisorni dogovor - prepoved komisornega dogovora - delna ničnost
S prepovedjo komisoričnega dogovora, urejeno v prvem odstavku 132. člena SPZ, je zakonodajalec zagotovil varstvo zastavnega dolžnika pred zlorabo, ko bi upnik v primeru neizpolnitve dolžnikove obveznosti prejel stvar, vredno več od njegove terjatve do dolžnika. Sprejeto je stališče, da so nični tudi drugi dogovori oziroma pravne konstrukcije, ki omogočajo enak ekonomski rezultat, kot bi ga imel komisorični dogovor. Tak pravni posel je tudi kombinacija prodajne in povratne prodajne pogodbe, pri kateri lastnik proda stvar upniku, ta pa mu jo prek pogodbe o leasingu proda nazaj (sale and lease back). A zaradi kršitve prepovedi komisoričnega dogovora praviloma ni nična cela pogodba oziroma v primeru posla sale and lease back obe pogodbi - prodajna kot tudi pogodba o leasingu.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00033918
ZGD-1 člen 247, 247/4, 248, 248/1. OZ člen 87, 92.
lastne delnice - pridobivanje lastnih delnic - finančna pomoč - fiktivni posli - ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti
Po zakonskem besedilu je ničen pravni posel, s katerim (delniška) družba daje finančno pomoč pri pridobivanju delnic, ne pa tudi pravni posel, ki je podlaga za pridobitev delnic. Smisel take zakonske ureditve je v varstvu delniške družbe oziroma njenega kapitala in ne v varstvu odsvojitelja ali pridobitelja delnic. Delniški družbi ni treba in tudi ne sme izpolniti zaveze iz pravnega posla, ki omogoča finančno pomoč pri pridobivanju njenih delnic. Če kljub temu izpolni svojo zavezo iz pravnega posla, ima na voljo (kondikcijske) zahtevke, s katerimi doseže vrnitev izpolnjenega (predujma, posojila) po določbah 87. člena OZ.
Pridobitelj delnic, ki od delniške družbe prejme finančno pomoč, ostane lastnik delnic, ker prepoved finančne pomoči ne sega na pravni posel med odsvojiteljem in pridobiteljem delnic.
Tožeča stranka je prejela posojilo za pridobitev delnic od njenega odsvojitelja (tretje toženke) in ne od delniške družbe (prve toženke). Lastnik delnic, ki ni njihov izdajatelj, lahko da posojilo kupcu delnic.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodnik partnerja stranke v postopku kot uslužbenec pristojnega sodišča - zakonec zakonitega zastopnika stranke v postopku kot sodnik pristojnega sodišča - edini družbenik stanke v postopku kot sorodnik partnerja sodnika pristojnega sodišča
Okoliščina, da sta direktor dolžnika in njegova edina družbenica zakonec oziroma tašča sodnice na sodišču, pred katerim je bil podan predlog za začetek stečajnega postopka, predstavlja drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00035226
ZGD-1 člen 263, 515, 515/6.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost poslovodje - skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - povrnitev škode - dopuščena revizija
Nobenega dvoma ni, da so vsakodnevne poslovne odločitve po svoji naravi rizične. Pogosto se zgodi, da mora poslovodja odločitev sprejeti hitro, praktično v istem trenutku, ko dobi na mizo ponudbo. Poslovodje se tako znajdejo v položaju "vzemi ali pusti", prostora za pogajanja o ceni, rokih itd. ni. V teh primerih poslovodje gotovo prevzamejo nase večje tveganje za poslovni uspeh kot v primerih, ko imajo čas opraviti natančne analize predvidenega posla in finančnega položaja sopogodbenika, se imajo možnost pogajati o pogojih sklenitve posla. Poslovodjem, ki morajo poslovno odločitev sprejeti hitro, praviloma ni mogoče utemeljeno očitati, da bi za zadostitev standardu ravnanja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika morali pred sklenitvijo posla opraviti natančne analize finančnega položaja sopogodbenika. Slednje pa gotovo ne more veljati za toženca.
neposlovna odškodninska obveznost - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - odškodninska terjatev zaradi korupcije - neunovčenje bančne garancije - vzpostavitev razmerja med podizvajalcem in naročnikom
Tudi če bi se razmerje med tožnico kot podizvajalko in toženko kot naročnico vzpostavilo na dan, ko je tožnica na toženko naslovila zadnji zahtevek za plačilo na podlagi 631. člena OZ, je pred vložitvijo predloga za izvršbo, iz katerega izvira ta spor, triletni zastaralni rok že potekel. Že ob naslovitvi poziva je namreč tožnica vedela za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
Neutemeljene so navedbe, da naj bi tožnica šele tekom tega postopka izvedela za datume zapadlosti bančnih garancij in dejstvo, da jih toženka ne more več unovčiti ter poplačati tožnice, kar naj bi predstavljalo trenutek nastanka škode. Iz pozivov tožnice toženki, naj unovči bančne garancije, zanesljivo izhaja, da je tožnica za obstoj bančnih garancij vedela. Če pa ji določeni podatki v zvezi s temi garancijami (datum zapadlosti) niso bili znani, bi lahko pri toženki opravila konkretne poizvedbe.
Za utemeljitev daljšega zastaralnega roka po 354. členu OZ zgolj tožničine navedbe o domnevnem večmilijonskem okoriščenju toženke ne zadostujejo. Prav tako pa korupcije ne more predstavljati dejstvo neunovčitve bančnih garancij, saj te niso bile izdane na podlagi poslovnega razmerja med bankami in toženko (naročnico), temveč med bankami in izvajalci, ki bi morali nositi breme unovčenja.
Revizija se dopusti glede vprašanja kdaj postane prejemnik plačila na podlagi pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena revizija, nepošten v smislu 193. člena Obligacijskega zakonika (OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00032584
ZGD-1 člen 263. OZ člen 3, 101, 101/1.
odškodninska odgovornost poslovodje - odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - sklenitev posla - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - povrnitev premoženjske škode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - pritožbena novota - dopuščena revizija
Okoliščine, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje in se nanašajo na naravo posla in blaga, ki ga je tožeča stranka dobavljala pogodbeni partnerici (potrebna hitrost odločanja, nevarnost izgube posla), sicer govorijo v prid stališču, da v takšnih okoliščinah poslovodni organ ne more vsakokratno pridobivati poglobljenih analiz finančno ekonomskega položaja poslovnega partnerja. Vendar predpisana skrbnost dobrega gospodarstvenika terja drugačen pristop takrat, ko je poslovodni organ seznanjen z okoliščinami, ki kažejo na izrazito povečanje tveganja glede kasnejše izpolnitve pogodbenega partnerja. V takšnih okoliščinah bi bilo mogoče opredeliti ravnanje poslovodnega organa, ki je z odobritvijo nove dobave blaga poslovnemu partnerju izpostavil gospodarsko družbo povečanemu tveganju, kot ravnanje s potrebno skrbnostjo le pod predpostavko, da je zagotovljeno ustrezno zavarovanje izpolnitve pogodbenega partnerja ali da bi bile izkazane druge koristi gospodarski družbi kljub poslovnemu neuspehu pri posameznem poslu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00033017
OZ člen 82. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - razlaga pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo četrtega odstavka 5. člena Pogodbe o odstopu terjatev z dne 30. 12. 2016.
upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja - neprofitna najemnina - tržna najemnina - subvencioniranje najemnine - subvencija neprofitne najemnine - subvencija tržne najemnine - plačnik - razmerje med občino in državo - obveznosti države - dopuščena revizija
SZ-1 ureja subvencijo neprofitne najemnine in subvencijo tržne najemnine. ZUPJS je uvedel še dodatno subvencijo za najemnike tržnih stanovanj, ki so upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja, in sicer (poleg subvencije, ki jo ureja SZ-1) subvencijo, ki se obračuna od zneska v višini neprofitnega dela najemnine.
ZUPJS v sistem financiranja subvencij ni posegel - ni namreč posegel v nobeno določbo SZ-1, ki določa, iz katerega proračuna se subvencije financirajo. ZUPJS je uvedel le dodatno pravico najemnikov tržnih stanovanj, pri čemer pa je določil, da se ta določi na način, kot velja za določitev subvencije k neprofitni najemnini (po 121. členu SZ-1). Zapis v drugem stavku drugega odstavka 28. člena ZUPJS je napotil na 121. člen SZ-1 le glede določanja višine subvencije; ni pa spremenil določb SZ-1 v delu, ki določajo, kdo zagotovi sredstva, potrebna za subvencijo.
Novo uvedena subvencija po 28. členu ZUPJS pomeni subvencijo najemnikov tržnih stanovanj; financiranje teh subvencij pa ureja peti odstavek 121.b člena SZ-1, in sicer tako, da bremenijo državni in občinske proračune, vsakega do ene polovice.
sporazum o krajevni pristojnosti - prorogacija pristojnosti - prepozen predlog - Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL)
V obravnavanem primeru je izvršilno sodišče v sklepu z dne 15. 1. 2019 presodilo, da upnik listine o sporazumu o dogovorjeni krajevni pristojnosti ni dovolj določno označil.
O sporazumu strank o krajevni pristojnosti sodišča je bilo že odločeno, pravdni stranki pa odločitve izvršilnega sodišča iz navedenega sklepa nista izpodbijali.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - insolventnost dolžnika - začetek stečajnega postopka - nemožnost izpolnitve - veljavnost pogodbe - odstop od pogodbe - odstopna pravica - razmerje med OZ in ZFPPIPP - dopuščena revizija
Začetek stečajnega postopka načeloma ne vpliva na veljavnost in učinkovanje vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Zato je te učinke na pogodbo treba presojati po splošnih pravilih obligacijskega prava, kar obenem pomeni, da začetek stečaja nad eno od strank vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe načeloma v ničemer ne zoži obsega razlogov glede veljavnosti in učinkovanja take pogodbe, ki izhajajo iz splošnih pravil obligacijskega prava. Zato velja, da ZFPPIPP tudi ne izključuje uporabe drugih (splošnih) pravil obligacijskega prava o odstopni pravici.
dopuščena revizija - davek na dodano vrednost (DDV) - komunalni prispevki - predmet obdavčitve - davčni zavezanec - dobava blaga
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali predstavlja prenos komunalne infrastrukture (namesto plačila komunalnega prispevka na zemljiščih investitorja) na občino obdavčljiv dogodek, ki ima naravo obdavčljive transakcije v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, in
− ali je v primeru, da prenos komunalne infrastrukture predstavlja z DDV obdavčljiv dogodek, občina dolžna plačati investitorju znesek DDV, ki je obračunan na njej izdanih računih v zvezi s tem prenosom.
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 60, 62, 98, 99, 101. ZPP člen 367a, 367a/1.
sofinanciranje investicije iz evropskega sklada - Evropska komisija - postopek javnega naročila - nadzor nad namensko porabo sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - regresna pravica - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v postopku izterjave finančnega popravka glede vprašanja finančnih posledic (tudi posrednih) pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu.
Po stališču Vrhovnega sodišča tudi taka pogodbena določba, s katero se špediter zaveže, da bo ladjarju povrnil stojnino, ne spreminja njene pravne narave; stojnina je še vedno škoda, le da se je tožeča stranka s pogodbo zavezala, da bo ladjarju to škodo povrnila ne glede na svojo (ne)odgovornost za njen nastanek.