JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00043615
ZZVZZ člen 63, 66. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - odškodninska odgovornost zavoda - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno vprašanje je torej: pravilna razlaga četrtega odstavka 9. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017 je, da ta določba zavezuje predvsem toženo stranko na način, da mora sama avtomatično priznati izvajalcem zdravstvene dejavnosti ustrezno višjo ceno njihovih programov in storitev.
ZFPPIPP člen 19, 20, 20/1, 281, 282, 231.231-3. SPZ člen 128, 128/1. ZPP člen 378. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo stečajnega sodnika - protipravnost ravnanja sodnika - začetek stečajnega postopka - ravnanje s profesionalno skrbnostjo - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odklonilno ločeno mnenje - dopuščena revizija - ustaljena sodna praksa
Po ustaljeni sodni praksi za odškodninsko odgovornost države ne zadošča kakršnakoli nepravilnost, ki jo zagreši sodnik pri svojem odločanju, ampak mora biti izpolnjen standard kvalificirane napačnosti odločitve zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti kot merila protipravnega ravnanja države.
ZGD-1 člen 498, 498/1. ZFPPIPP člen 46, 59, 59/2, 60, 227, 373, 373/3.
stečajni postopek - posojilo družbi namesto lastnega kapitala - kapitalsko posojilo - vrnitev posojila - podrejene terjatve - delitev preostanka likvidacijske mase - dopuščena revizija
V nasprotju z nemško kasnejšo ureditvijo, ki upnika iz kapitalskega posojila obravnava kot podrejenega insolvenčnega upnika, takšne posledice niso izrecno urejene v slovenski zakonodaji. Tega ne ureja 498. člen ZGD-1, prav tako pa tudi ZFPPIPP, ki je substančni zakon za postopke insolventnosti, nima posebnih določb, ki bi se nanašale na položaj upnikov iz kapitalskih posojil.
Brez posebne ureditve takšnega položaja pa razlago, ki jo ponuja revidentka v reviziji, izključuje povsem jasna določba prvega stavka prvega odstavka 498. člena ZGD-1, ki določa, da [D]ružbenik …... ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku.... Takšna določba ne ponuja možnosti razlage, da naj bi se s tem zgolj spremenila narava terjatve iz navadne v podrejeno in naj se posledično to zgolj upošteva v smislu vrstnega reda poplačila po 359. členu ZFPPIPP.
evropska sredstva - sofinanciranje projekta - začetek postopka prisilne poravnave - odstop od pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - ničnost pogodbenega določila - obligacija rezultata - delna izpolnitev - načelo enake vrednosti dajatev - upravna pogodba - dopuščena revizija
Stranki sta s podpisom pogodbe ustvarili enostransko odstopno upravičenje tožeče stranke, ki ga je ta lahko uveljavila v primeru prisilne poravnave nad toženo stranko. Takšno pogodbeno določilo ne nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in je odraz prostega urejanja obligacijskih razmerij.
Možnost odstopa od pogodbe je bila v primeru začetka prisilne poravnave določena opcijsko, kar je omogočalo presojo, ali postopek zaradi insolventnosti ogroža izvedbo projekta. Tožena stranka je podpis aneksa k pogodbi, na podlagi katerega bi nadaljevala projekt kljub prisilni poravnavi, zavrnila, kar kaže na to, da je bilo izvajanje projekta ogroženo, čeprav na strani tožene stranke ni šlo za denarno izpolnitev.
Pogodba o sofinanciranju je bila sklenjena v javnem interesu, zato ima značilnosti t. i. upravne pogodbe. Pri teh pogodbah ne gre vselej za ekvivalent dajatev na strani pogodbenih strank. Tožena stranka se je zavezala izpeljati celoten projekt, tožeča stranka pa se je zavezala projekt sofinancirati. Plačilo dela stroškov na projektu zato ne pomeni sprejema delne izpolnitve. Da bi bila tožena stranka do sredstev upravičena, bi morala izpeljati celoten projekt.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00042465
ZGD-1 člen 337. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - statutarno pooblastilo - povečanje osnovnega kapitala - odobreni kapital - prednostna pravica - izključitev prednostne pravice
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora pooblastilo upravi družbe v zvezi z institutom odobrenega kapitala že v fazi podelitve pooblastila določati konkretni namen in utemeljene razloge za delno ali popolno izključitev prednostne pravice do novih delnic, kot to določa 337. člen ZGD-1.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost občine - skladnost prostorskih aktov - oprostitev odgovornosti - potrdilo o namenski rabi - lokacijska informacija - varnost pravnega prometa
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali se občina (tožena stranka) lahko razbremeni odgovornosti za škodo, ki nastane kot posledica neusklajenosti prostorskih aktov s sklicevanjem na neskrbnost investitorja in projektanta pri projektiranju?
- ali sta potrdilo o namenski rabi in lokacijska informacija (kot potrdilo iz uradne evidence in javna listina) dokumenta, na katera se lahko udeleženec v pravnem prometu (investitor) zanese.
dopuščena revizija - pristojnost v sporu z mednarodnim elementom - ugovor nepristojnosti - zamudna sodba - pritožba zoper zamudno sodbo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožena stranka, ki ne vloži odgovora na tožbo, v pritožbi zoper zamudno sodbo ugovarja pristojnost (slovenskega) sodišča.
URS člen 22. ZPP člen 212, 214, 214/2, 243, 244, 252.
izvedenec - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - dokazna vrednost - pravica do izjave - prerekanje dejstev - priznanje dejstev - dopuščena revizija
Razlog za upoštevanje strokovnih poročil strankinih strokovnjakov kot dela trditvene podlage in ne kot dokaza je v tem, da se po ZPP kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (243., 244. in 252. člen ZPP). Strankama je na ta način omogočeno, da sodelujeta pri obravnavanju dokaza, s čimer je zagotovljeno temeljno procesno jamstvo izjavljanja v dokaznem postopku, ki se vodi pred sodiščem (kot sestavni del pravice do kontradiktornega postopka iz 22. člena Ustave). Izven postopka izdelano strokovno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP o dokazovanju. Ker ni dokaz, tudi ne more biti listinski dokaz, pač pa se šteje za zasebno listino, ki sporoča, kakšno je strokovno mnenje avtorja listine.
Tovrstne ekspertize, izdelane po naročilu pravdnih strank, torej predstavljajo del strankinih navedb in nimajo neposredne dokazne vrednosti.
JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00041859
ZZVZZ člen 63, 66. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno vprašanje je: Pravilna razlaga Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017, da "če Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo Aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki bi urejal spremembo višine plač v javnem sektorju, ali v primeru sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma drugega predpisa, ki ureja to področje, se v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev avtomatično upoštevajo sprejete spremembe", ta določba zavezuje predvsem toženo stranko na način, da mora sama avtomatično priznati izvajalcem zdravstvene dejavnosti ustrezno višjo ceno njihovih programov in storitev.
izločitev sodnikov višjega sodišča - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu
Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višjih sodnikov je predlagateljevo nezadovoljstvo z njihovim postopanjem v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi. Takšno nezadovoljstvo pa ne more utemeljiti izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Stranka ima namreč za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka.
spor o pristojnosti - premoženjskopravni spor - fizična oseba - gospodarski spor - subjektivni kriterij za gospodarski spor
Tožeča stranka je fizična oseba in kot taka ne spada med subjekte, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP), zato v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor.
obnova pritožbenega postopka - odprava odločbe - razlogi za obnovo postopka - pravnomočna sprememba, razveljavitev ali odprava odločbe drugega organa
Predpostavka za dovoljenost obnovitvenega predloga je tudi obstoj možnosti za predlagatelja doseči ugodnejšo odločbo in mora biti zato podana pri uveljavljanju vseh obnovitvenih razlogov. V konkretnem primeru, ko se je sodba sodišča druge stopnje v celoti oprla na odločbo Socialne inšpekcije, ki je bila kasneje odpravljena, to samo po sebi utemeljuje domnevo možnost pričakovati drugačno odločitev v obnovljenem postopku.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče prve stopnje zadostilo načelu neposrednosti (4. člen ZPP), s tem ko je v tretjem ponovljenem postopku, ko je bila zadeva vrnjena v ponovno sojenje prvostopnemu sodišču - drugemu sodniku, kljub izrecnemu nasprotovanju tožene stranke, zapisnike zaslišanj zgolj prebralo?
ZDDV-1 člen 3, 6, 36, 76, 76a. OZ člen 190. ZPNačrt člen 78.
davek na dodano vrednost (DDV) - komunalni prispevek - predmet obdavčitve - davčni zavezanec - dobava blaga - neupravičena pridobitev - izgradnja komunalne infrastrukture - brezplačen prenos - dopuščena revizija
Namen strank je bil, da si investitor, ki mu je izgradnja komunalne infrastrukture v interesu, sam izgradi potrebno infrastrukturo, ki jo nato brezplačno prenese na občino, v zameno za to pa mu ni treba plačati komunalnega prispevka. Zato ni logično, da bi končno breme DDV nosila občina.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je pri kavzi poroštva potrebno upoštevati zgolj tipično kavzo poroštvenega razmerja, ne pa tudi subjektivnih motivov ter ciljev obeh strank, ki so bili strankama znani in sta jih stranki s podpisom pogodbe zasledovali.
Ker je do neposrednega prenosa premoženja prišlo od tožeče stranke k toženi stranki, ni najti razumnega razloga za to, da ni prav tožeča stranka tista, ki je aktivno legitimirana za uveljavljanje zahtevka za vračilo celotnega "preplačanega" zneska. Tožeča stranka ima direktni zahtevek proti toženki tudi zato, ker ni bilo ugotovljeno, da bi za izpolnitveno ravnanje tožeče stranke na račun dveh upnikov obstajalo njuno veljavno naročilo.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec z višine - varstvo pri delu - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu - soprispevek delavca - trditveno in dokazno breme - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - regresni zahtevek zavoda - dopuščena revizija
Tožena stranka je tako zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, ki ji ga nalaga določba prvega odstavka 272. členaZPIZ-1, to je izvedba dolžnih ukrepov s področja zdravja in varstva pri delu. Ob tem se kot prestrogo izkaže stališče pritožbenega sodišča, da bi tožena stranka za to, da bi se razbremenila odgovornosti tožeči stranki povrniti škodo zaradi nastale delovne nezgode, morala trditi in dokazati še, da so izvedeni periodični pregledi skladni z navodili proizvajalca delovne opreme in da ji navodila ne nalagajo servisiranja in vzdrževanja oziroma pregledovanja delovne opreme v krajših rokih oziroma, da tovrstnih navodil proizvajalca sploh ni bilo. Takšnega trditvenega in dokaznega bremena toženi stranki ob izostanku trditev tožeče stranke, da bi npr. morala tožena stranka preglede bolj pogosto izvajati, ker je to za takšne delovne stroje običajno, ni mogoče naprtiti.
dopuščena revizija - nakup nepremičnin - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je zastaranje začelo teči že 27. 1. 2009, ko naj bi tožnica zvedela za zmanjšanje vrednosti nepremičnine, od kadar sicer učinkuje vknjižba njene lastninske pravice na nepremičnini, čeprav je bil sklep o izročitvi nepremičnine (njej kot kupki v stečajem postopku) izdan šele 22. 5. 2009 in je postal pravnomočen šele 11. 6. 2009.