CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - TELEKOMUNIKACIJE
VS00059852
ZEKom-1 člen 93, 218, 220a. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - elektronska komunikacijska infrastruktura - dostop do omrežja - sodna ali upravna pristojnost - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da zadeva, o kateri je bila s strani tožeče stranke vložena tožba, ne spada v sodno pristojnost.
ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZPP člen 111, 111/3, 111/4, 396, 396/3. ZS člen 83, 83/3.
tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - nepodaljšljiv rok - prekinitev teka roka - procesni rok - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
V času veljavnosti ZZUSUDJZ tek objektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka ni bil prekinjen.
OZ člen 52, 58. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - obličnost pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini - naknadna odobritev pogodbe s konkludentim dejanjem - pomanjkanje obličnosti - teorija realizacije pogodbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča, da lahko zakoniti zastopnik pravne osebe odobri pogodbo o prodaji nepremičnine, ki jo je podpisal prokurist, samo v pisni obliki, ali pa je veljavna tudi odobritev s konkludentnimi ravnanji.
predlog za dopustitev revizije - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - sodna poravnava - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v primeru, ko prekine postopek do rešitve predhodnega vprašanja v drugem sodnem postopku, vezano na sodno poravnavo, sklenjeno v tem drugem postopku, s katero je bilo odločeno o predhodnem vprašanju.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTFI-1 člen 487, 487/2. ZUS-1 člen 17, 17/1.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenje za prevzemno ponudbo - Agencija za trg vrednostnih papirjev - aktivna legitimacija za tožbo v upravnem sporu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta osebi iz drugega odstavka 487. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), in sicer vlagatelj ali akceptant, aktivno legitimirana za vložitev tožbe pred upravnim sodiščem zoper odločbo, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za prevzemno ponudbo iz 32. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1), če se ta odločba nanaša na delnice, v zvezi s katerimi imata položaj vlagatelja oziroma akceptanta?
– Ali je podajo predloga zaključnega računa občine s strani zakonitega zastopnika tožene stranke (župana) mogoče šteti za konkludentno ravnanje, ki pomeni odobritev posla, sklenjenega po nepooblaščeni osebi, in s tem za pripoznavo dolga, ki ima za posledico pretrganje zastaranja?
– Ali je lahko izjava, s katero se pogodbena stranka odpove zastaranju, tj. pisna pripoznava zastarane obveznosti, dana pogojno, z odložnim pogojem, pri čemer se v nadaljevanju odložni pogoj izpolni in je mogoče takšno izjavo posledično šteti kot izjavo, podano na način, kot da pogoja sploh ni bilo?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00059621
OZ člen 62. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - najemna pogodba - aneks k najemni pogodbi - trajanje najemne pogodbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je z aneksom, s katerim sta se stranki dogovorili, da najemno razmerje po tej pogodbi preneha, hkrati pa, da lahko tožena stranka uporablja poslovne prostore še naprej do oddaje teh prostorov na podlagi javnega razpisa pod pogoji iz te najemne pogodbe, dogovorjeno pogodbeno razmerje za določen ali nedoločen čas.
vpisi v sodni register - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - letni razpored sodnikov - zavrnitev predloga
Predlagatelja navajata, da so sodniki oziroma sodniki, ki so prej sestavljali senat (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat), sledili osnovni odločitvi (ki je po njunem mnenju napačna), ki so jo (ne glede na pritožbene očitke) potrjevali v vseh nadaljnjih postopkih. Toda očitki, da naj bi bile te in nekatere druge s predlagateljema povezane odločitve napačne (oziroma v nasprotju z zakonsko določbo), ne utemeljujejo drugih tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP. To, da so ti sodniki (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat) zavzemali enaka (za predlagatelja neugodna) pravna stališča, za razumen dvom o pristranskosti vseh sodnikov Višjega sodišča v Celju ne zadošča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča imajo udeleženci sodnih postopkov na razpolago druga pravna sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00059813
ZZavar-1 člen 448. URS člen 22. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - glavna obravnava v upravnem sporu - neizvedba glavne obravnave - odločanje na seji - pravica do izjave - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, Ali je v skladu z 22. členom Ustave in 6. členom EKČP postopanje sodišča, ki v upravnem sporu zoper odločbo Agencije za zavarovalni nadzor na podlagi določbe 448. člena ZZavar-1 izda sodbo brez izvedbe glavne obravnave.
predlog za dopustitev revizije - pravočasnost - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - začetek teka roka - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - navadna vročitev - odvetnik - prepozen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Pooblaščenki tožeče stranke je bila sodba sodišča druge stopnje vročena z navadno vročitvijo. Po 142. členu ZPP se namreč ne zahteva osebno vročanje sodbe sodišča druge stopnje.
predlog za dopustitev revizije - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede časa začetka teka zakonskih zamudnih obresti v konkretnem primeru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - rokovni predlog - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Razumeti je, da predlagatelj Višjemu sodišču v Mariboru očita strokovne napake v že zaključenih sodnih postopkih. Zgolj to za razumen dvom o pristranskosti sodnega odločanja Višjega sodišča v Mariboru ne zadošča.
ZUS-1 člen 32. ZZavar-1 člen 119, 119-2, 328, 328/1-5, 451.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - prisilna likvidacija - odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalniških poslov - prenehanje pravne osebe
Po sodni praksi se zahteva, da je škoda, ki se jo z začasno odredbo želi odvrniti, resna in tožniku neposredno preti, odvrniti pa je ni mogoče drugače, kot le z zadržanjem izpodbijanega upravnega akta. Ker gre že v izhodišču za dva ločena postopka (postopek z odvzemom dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov in postopek prisilne likvidacije), tožničine navedbe, ki zadevajo postopek prisilne likvidacije in posledice, ki zaradi tega lahko nastanejo, predmetni postopek zadevajo zgolj posredno. Kot take ne dajejo podlage za izdajo začasne odredbe v predmetnem postopku, zato so za presojo izpolnjenosti pogojev po 32. členu ZUS-1 pravno nepomembne (enako velja za citirano judikaturo na to temo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00058438
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZZavar-1 člen 448. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - glavna obravnava v upravnem sporu - neizvedba glavne obravnave - odločanje na seji - pravica do izjave - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je v skladu z 22. členom Ustave Republike Slovenije (Ustave) in 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) postopanje sodišča, ki v upravnem sporu zoper odločbo agencije za zavarovalni nadzor na podlagi določbe 448. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1) izda sodbo brez izvedbe glavne obravnave, pri tem pa ne navede posebnih razlogov za opustitev izvedbe glavne obravnave, kljub zahtevi tožeče stranke, da se obravnava izvede?
- Ali je v skladu z 22. členom Ustave in 6. členom EKČP postopanje sodišča, ki izda sodbo na seji, pri tem pa ne upošteva in se v obrazložitvi tudi ne opredeli do navedb v pripravljalni vlogi stranke, ki je bila poslana priporočeno po pošti na sodišče pred izvedbo seje, na kateri se je odločalo?
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj v smislu 367.a člena ZPP, to je, v čem naj bi bila izkazana pomembnost vprašanj, ki bi zahtevala odločanje Vrhovnega sodišča (ali gre za odstop od sodne prakse, neenotno sodno prakso, neobstoj sodne prakse, ipd.). Zahteva se utemeljitev pomembnosti pravnega odločanja o postavljenih vprašanjih glede na kršena pravna pravila v dotedanjem postopku s širšega vidika, to je z vidika zagotavljanja pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - konkretna navedba spornega vprašanja in kršenega pravnega pravila - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede prvega in tretjega vprašanja predlagatelj ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost teh pravnih vprašanj, torej na pomembnost odločanja Vrhovnega sodišča z vidika doprinosa dopuščene revizije k razvoju sodne prakse ali enotni uporabi prava, ki presega pomen konkretne zadeve (prim. 367.a člen ZPP).
Glede drugega vprašanja pa predlagatelj ni navedel kršenega pravnega pravila, kar je obvezna sestavina predloga za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena ZPP.
SPZ člen 208. OZ člen 312, 312/2. ZPP člen 324, 324/2.
pravni interes - časovne meje pravnomočnosti - posledice začetka stečajnega postopka - procesni ugovor pobota - učinek procesnega pobotanja - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - zahtevek fiduciarja - ugoditev reviziji
Pobotanje ni učinkovalo glede dela vtoževane terjatve v znesku 6.877,24 EUR s pripadki.
Tožeča stranka je zahtevala, naj sodišče naloži toženi stranki, da cedirano terjatev v zavarovanje plača stranski intervenientki. To pomeni, da mora sodišče upoštevati, da zavarovana terjatev ob njeni zapadlosti ni bila plačana. Ko je tako, je glede vtoževane terjatve v znesku 6.877,24 EUR izpolnjen zakonski dejanski stan iz 208. člena SPZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Iz tožbe je razvidno, da tožnice uveljavljajo odškodnino zoper državo (tudi) zaradi domnevno protipravnega ravnanja sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. Tako ni primerno, da bi sodniki istega sodišča presojali o protipravnosti ravnanja svojih kolegov, saj bi to lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost ljubljanskega višjega sodišča. Navedeno je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izpodbijanje sklepov skupščine - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - tožba zoper Republiko Slovenijo - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - letni razpored sodnikov - zavrnitev predloga
Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP ni nestrinjanje s stališči, na katerih so utemeljene posamezne sodne odločitve.
Tudi dejstvo, da naj bi predlagateljica pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper Republiko Slovenijo vložila tožbo, s katero zahteva povrnitev škode, ki naj bi ji nastala zaradi ravnanja Okrožnega sodišča v Celju in Višjega sodišča v Celju, samo po sebi ne zadošča za utemeljenost predloga.
Določba prvega odstavka 71. člena ZS daje predsednikom sodišč izključno pooblastilo za sprejem letnega razporeda sodnikov, s katerim se med drugim določi ključ za sestavo senatov. Vendar pa te določbe ne gre oceniti kot protiustavne oziroma nasprotujoče 23. členu Ustave. Sistemska ureditev oblikovanja senatov za odločanje (katere sestavni del je med drugim tudi predsednikov sprejem letnega razpreda sodnikov) namreč zagotavlja obstoj vnaprejšnjih objektivnih pravil za izbiro sodnika za odločanje v konkretni zadevi, kar je z vidika pravice posameznika do naravnega sodnika bistvenega pomena.
Zgolj to, da naj bi bil na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Celju le en senat, zaradi česar o pritožbah v postopkih, v katerih je udeležena predlagateljica, odloča ta senat, je mogoče pripisati navedenim okoliščinam, ki se upoštevajo pri sprejemu letnega razporeda dela, in pa pravilom Sodnega reda, po katerih se zadeva na posameznem pravnem področju, dodeljuje sodnikom, ki so na to področje razporejeni (splošno pravilo o dodeljevanju zadev iz 156. člena Sodnega reda); samo po sebi to ne utemeljuje očitkov o kršitvi pravice do naravnega sodnika.