pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Razlogi, s katerimi pritožnik utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na njeno naravo lahko odpravilo sámo, ali da bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali da bi moralo sámo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani. Ne zadostuje zgolj prepis dikcije 357.a člena ZPP. Pritožnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri se ukvarja z vsebinskim vidikom odločitve sodišča druge stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00073273
URS člen 22. ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/2, 18/3. OZ člen 173, 174, 174/1.
predmet revizijskega preizkusa - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - posredni oškodovanec - delodajalec kot posredni oškodovanec - povrnitev premoženjske škode - nadomestilo plače - zavarovalnica
Predmet revizijskega preizkusa iz razlogov procesne narave ni bil nosilni razlog izpodbijane sodbe, ki zavrača stališče revidentke o subrogacijski podlagi njenega tožbenega zahtevka.
Delodajalec je v okoliščinah primera prikrajšan zato, ker je imel stroške, ko je izpolnjeval svojo zakonsko obveznost, ki je ne bi imel, če njegova delavka ne bi bila začasno nezmožna za delo; in, kot trdi, tudi zato, ker je namesto poškodovane delavke moral zagotoviti proti plačilu delo tretje osebe.
Vsebina tega njegovega premoženjskega prikrajšanja se izmika pojmovanju nevarnosti, ki jo varuje odškodninsko pravo v okviru pravice do povrnitve premoženjske škode zaradi smrti, telesne poškodbe ali okvare zdravja, za katero je po splošnih načelih odškodninskega prava odgovorna oseba, ki velja za povzročitelja te vrste škode. Tu obravnavano delodajalčevo prikrajšanje se zato oddaljuje od vsebine pravice do povrnitve premoženjske škode zaradi nezmožnosti za delo, ki izvira iz telesne poškodbe ali okvare zdravja.
Besedilo prvega stavka 15. člena ZOZP, ki ureja predmet obveznega zavarovanja odškodninske odgovornosti lastnika vozila "za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja," je treba razlagati tako, da ta določba ne zaobjema zavarovanja za prikrajšanje delodajalca kot zatrjevanega oškodovanca, kadar to prikrajšanje izvira iz stroškov, ki jih ima zaradi nezmožnosti za delo svoje v prometni nesreči telesno poškodovane delavke.
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/1, 339/2-8, 351, 351/2.
upravnik - veljavnost pogodbe o opravljanju upravniških storitev - spremenjena pravna podlaga - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje - sodba presenečenja - pravica do izjave - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na spremenjeno pravno podlago. Ni je več utemeljilo na podlagi veljavne pogodbe o upravljanju (pogodba o upravljanju je bila z nespremenjeno vsebino sklenjena leta 1997), temveč na podlagi neveljavnosti te pogodbe o upravljanju (v spornem delu). Stranki sta spor temeljili na različni razlagi pogodbenih določil o ključu delitve stroškov. Tako je odločilo tudi sodišče prve stopnje, ki je vsebino pogodbe (v spornem delu - ključ delitve stroškov) razložilo. Tudi pritožbeno (pritožbo je vložila tožena stranka, ki je pred sodiščem prve stopnje propadla) veljavnost pogodbe o upravljanju ni bila sporna. Sodišče druge stopnje pa je v spornem delu odreklo veljavnost pogodbe iz razloga, ker za spremembo ključa delitve v tem delu ni bilo soglasja vseh etažnih lastnikov, kot to zahteva SPZ. Strankam v pritožbenem postopku ni bila dana možnost, da se izjavita o novi drugačni materialnopravni podlagi, katere do sedaj nista zatrjevali, na možnost uporabe te pravdne podlage pa, kot izhaja iz podatkov spisa, nista mogli in morali računati.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6/1. ZMZPP člen 48, 48/1, 55, 55/1.
Pravilo o izbirni pristojnosti kompetenčnega sodišča v sporih o neposlovni odškodninski odgovornosti iz prvega odstavka 55. člena ZMZPP je treba razlagati ob upoštevanju posebno tesne zveze med sporom in sodišči kraja, v katerem je prišlo do škodnega dogodka ali škode, kjer je največ dokazov o škodnem dogodku in obsegu škode, kar opravičuje podelitev pristojnosti tem sodiščem, zaradi učinkovitega izvajanja sodne oblasti in organizacije postopka.
Tožena stranka na območju Republike Slovenije ni niti izvršila niti opustila nobenega dejanja. Kraj, v katerem ima tožeča stranka sedež in premoženje, oziroma kraj, v katerem je tožeča stranka banki dala nalog za prenos sredstev, v danih okoliščinah ni kraj storitve škodnega dogodka, saj je do škodnega dejanja oziroma opustitve tožene stranke lahko prišlo le na območju Združenega kraljestva, kjer je poslovala tožena stranka.
Škoda, ki je v obravnavanem primeru nastala tožeči stranki, ima naravo čiste finančne škode. Premoženje tožeče stranke se je zmanjšalo za znesek, ki je bil nakazan na račun pri toženi stranki. Po nalogu tožeče stranke so bila navedena finančna sredstva prenesena na račun pri toženi stranki v Združenem kraljestvu in s tem ločena od njenega ostalega premoženja v Republiki Sloveniji. Škodljivo ravnanje tožene stranke pa je bilo lahko izvedeno šele po tem, ko je tožeča stranka sredstva nakazala na račun v Združenem kraljestvu. Glede na navedeno je neposredna škoda tožeči stranki nastala v kraju, kjer se je nahajal bančni račun tožene stranke, na katerega so bila sredstva tožeče stranke nakazana in kasneje iz računa sproščena. Do neposrednega vplivanja na zavarovano dobrino je torej prišlo v Združenem kraljestvu in ne v Sloveniji. V obravnavanem primeru zato ne obstojijo okoliščine, ki bi kazale, da je kraj nastanka neposredne škode kraj, kjer ima tožeča stranka svoj sedež in premoženje.
predlog za dopustitev revizije - odmera sodne takse - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - pravno sredstvo - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je v primeru, ko je sodišče s sklepom določilo novo vrednost predmeta postopka in na podlagi tega izdalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse, pa tožeča stranka ni vložila ugovora zoper plačilni nalog iz razloga, ker je nova vrednost predmeta določena previsoko, dopustno uveljavljati ta razlog v pritožbi zoper odločbo, s katero je bil zaključen postopek na prvi stopnji (npr. sklep o ustavitvi postopka)?
- Ali je pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka učinkovito pravno sredstvo za izpodbijanje sklepa o določitvi prave vrednosti predmeta postopka?
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - prosta podjetniška presoja - nakup poslovnega deleža - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je glasovanje toženca A. A. v zvezi s 6. korespondenčno sejo nadzornega sveta B., d. d., ki je potekala od 29. 8. do 1. 9. 2008, glede glasovanja o sprejemu sklepa, da nadzorni svet daje soglasje k sklenitvi posla s C., veljavno, ali neveljavno, če je toženec A. A. oddal glas po izteku roka korespondenčne seje, to je dne 2. 9. 2008, in je prav zaradi tega oddanega glasu sedaj odškodninsko dogovoren za nastalo škodo?
- Ali je bila nova uprava B. od junija 2009 dalje, glede na to, da sinergije do tedaj niso nastale, dolžna ravnati kot oškodovanec po 171. členu OZ, to je storiti vse, da bi bila škoda iz sinergij čim manjša, ali da ta sploh ne bi nastala?
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS00073042
URS člen 50, 50/1. OZ člen 336, 336/1, 352, 352/1. ZPIZ-1 člen 4, 5, 5/1, 12, 274, 274/1, 274/2. ZPIZ-2 člen 4, 4/1, 11, 11/1, 26, 26/2, 178, 178/1, 193, 193/1, 193/2.
uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja - pravice iz obveznega zavarovanja - pravica do nadomestila za invalidnost - odškodninska terjatev - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - odločba zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zmotna uporaba materialnega prava
Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se uveljavijo v upravnem postopku, pri čemer šele oblikovalna odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o pravici do dajatve v breme pokojninske blagajne to pravico konstituira.
Navedena odločba (ali pravnomočna odločitev socialnega sodišča o pravici) je pravna podlaga za zmanjšanje sredstev pokojninske blagajne; obveznost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da jo upravičencu zagotovi, nastane z izvršljivostjo odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali s pravnomočno sodbo socialnega sodišča.
Subjektivni zastaralni rok za uveljavitev odškodninske terjatve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova povrnitve škode zaradi izplačila nadomestila za invalidnost v okoliščinah primera ne more začeti teči pred izdajo odločbe, s katero je bila zavarovancu odmerjena višina dajatve v breme pokojninske blagajne.
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sedež v stavbi pristojnega sodišča - večje sodišče - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in sodnikom nepristojnega sodišča
Okoliščina, da je direktor in družbenik tožeče stranke mož sodnice, ki funkcijo opravlja na Okrajnem sodišču v Celju, sama po sebi ne utemeljuje dvoma v objektivno nepristranskost Okrožnega sodišča v Celju. Zgolj dejstvo, da imata obe sodišči sedež na istem naslovu in da se zaradi tega sodniki med seboj lahko poznajo, pa ob dejstvu, da ne gre za majhni sodišči, ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00073618
SPZ člen 142, 142/2.
predlog za dopustitev revizije - sklep o zavrženju tožbe - neposredno izvršljiv notarski zapis - hipotekarna tožba - neuspešna izvršba - izvršilni naslov - pravni interes za vložitev tožbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno odreči pravni interes imetniku hipoteke za vložitev hipotekarne tožbe z argumentom, da izvršilni naslov že obstaja, v primeru, da imetnik pravice slednje ne more uveljavljati preko izvršilnega naslova?
dopustitev revizije - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - prosta podjetniška presoja - nakup poslovnega deleža
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta sodišči druge in prve stopnje pravno neutemeljeno opustili pravno presojo ravnanj tožeče stranke v času po nakupu z uporabo določbe četrtega in petega odstavka 243. člena OZ glede dolžnosti oškodovanca zmanjševati (ali izničevati) škodo?
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - zavrnitev predloga
Domnevne napake v vodenju postopka niso razlog za prenos pristojnosti, saj so odpravi teh napak namenjena pravna sredstva. Osebne okoliščine posameznega sodnika, o obstoju katerih špekulira predlagatelj, pa bi v primeru njihove utemeljenosti lahko pomenile zgolj razlog za izločitev teh sodnic po 6. točki 70. člena ZPP. Ti očitki, usmerjeni zoper posamezni sodnici, čeprav je ena od njiju predsednica sodišča, zato ne utemeljujejo dvoma o objektivni nepristranskosti vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Mariboru.
dopustitev revizije - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - prosta podjetniška presoja - nakup poslovnega deleža
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali ni pred odločitvijo o odškodnini sodišče dolžno preveriti, ali je oškodovanec postopal po 171. členu OZ, kar spada med njegove dolžnosti? Konkretno - ali je bila nova uprava A. od junija 2009 dalje, glede na to, da sinergije do tedaj še niso nastale, dolžna ravnati kot vesten oškodovanec po 171. členu OZ, to je storiti vse, da bi bila škoda zaradi eventuelno izostalih sinergij čim manjša, ali da ta sploh ne bi nastala? Ali je bila nova uprava A. od junija 2009 dalje dolžna posel z B. voditi tako, kot ga je načrtovala predhodna uprava do avgusta 2008 in ali ga je bila dolžna voditi kot vesten in pošten gospodarstvenik?
Z določbo petega odstavka 72. člena OZ je zavarovan položaj dobroverne (vestne in poštene) stranke, ki je prepričana, da je pogodbo sklenila z zastopnikom nasprotne stranke, ki ima pooblastilo zastopanega (ta pa ga je prekoračil). Legitimno pričakovanje dobroverne stranke, ki temelji na zaupanju, da je pogodba sklenjena, ima enak cilj in vsebino, kot če bi bila pogodba sklenjena. Posledice neizpolnjenega pričakovanja so s perspektive dobroverne stranke v primeru prekoračitve zastopanja po vsebini enake kot v primeru neizpolnitve pogodbe. Ni videti prepričljivega razloga, da škoda, ki jo je utrpela dobroverna (vestna in poštena) pogodbena stranka, ki ni vedela in tudi ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil ter je upravičeno zaupala, da je pogodba sklenjena in bo izpolnjena, ne bi bila vzročno povezana s prekoračitvijo pooblastila. Dobroverna pogodbena stranka je upravičena do povrnitve vse oziroma celotne škode, ki jo je utrpela prav zaradi tega, ker je zaupala, da je pogodba sklenjena po zastopniku. Celotna materialna škoda pa po določilih prvega odstavka 168. člena in 169. člena OZ zajema navadno škodo in izgubljeni dobiček.
predlog za dopustitev revizije - nesreča pri delu - soprispevek oškodovanca - zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali dejanje poškodovanega delavca pomeni instinktivno in hipno dejanje, zaradi katerega poškodovanemu delavcu ni mogoče pripisati odgovornosti za nastale poškodbe.
predlog za dopustitev revizije - neupravičena uporaba tuje stvari - mejni prehod - uporabnina - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči zmotno uporabili 21. in 22. člen Zakona o nadzoru državne meje ter 190. in 198. člen Obligacijskega zakonika s tem, ko sta odločili, da nepremičnine tožeče stranke niso v celoti v uporabi tožene stranke za potrebe mejnega prehoda A., ter s tem, ko tožeči stranki nista priznali pravice do uporabnine za vse njene nepremičnine, ki se nahajajo na območju mednarodnega mejnega prehoda A.
predlog za dopustitev revizije - nesreča pri delu - soprispevek oškodovanca - zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev glede soprispevka oškodovanega delavca prve toženke A. A., ki je določen 10 %, upoštevajoč vse ugotovljene okoliščine, materialnopravno pravilna.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 365, 366. ZPP člen 328, 328/1, 367a, 367a/1, 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - popravni sklep - očitna pisna ali računska pomota
Za opredelitev napake, ki jo je dopustno odpraviti s popravnim sklepom, ni bistveno, kakšen sklep je z napako obremenjen, temveč, ali gre za katero od napak, naštetih v 328. členu ZPP. Ostale napake, ki zajemajo napako pri oblikovanju volje sodišča, se odpravijo skladno s pravili postopka. Pravilo iz prvega odstavka 328. člena ZPP velja tudi za sklep o razdelitvi.
ZFPPIPP določa postopek, v katerem upniki uveljavljajo vsebinsko napačno poplačilo. V postopku pred sodiščem prve stopnje je temu namenjen ugovor proti načrtu razdelitve, o katerem odloči sodišče s sklepom o razdelitvi, pravno sredstvo proti sklepu o razdelitvi pa je pritožba.
ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/3, 55/4, 55/5. ZFPPIPP člen 42, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 355, 355/1.
dopustitev revizije - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - kriteriji za velikost družbe - pravica do izjave - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - pravica do pravnega sredstva - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče druge stopnje z odločitvijo, da družba A. d. d. - v stečaju izpolnjuje kriterije za veliko družbo, ker je štelo, da določba četrte alineje osmega odstavka 55. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa, da se za namen 8. poglavja ZGD-1, ki je naslovljeno kot "POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO" za veliko družbo v vsakem primeru šteje družba, ki mora pripraviti konsolidirano letno poročilo, izniči posamezne kriterije za razvrstitev družb na mikro, majhne, srednje in velike iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 55. člena ZGD-1 in jo je tako treba vedno uporabiti pri presoji, za kako veliko družbo gre, prekršilo določbo 44. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi s 55. členom ZGD-1 ter 22. člen Ustave Republike Slovenije?
- Ali je sodišče druge stopnje kršilo določila 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pravico tožene stranke do obravnavanja pred sodiščem iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, pravico tožene stranke do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, pravico tožene stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, s tem, ko ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje in ni vrnilo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pač pa je samo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi dopolnilo postopek, ter je ugodilo pritožbi in odločilo, da je dolžan toženec stečajnemu dolžniku A. d. d. - v stečaju v roku 15 dni plačati 150.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2013 in 327.637,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2015?