osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - spremenjene okoliščine - zdravstveno stanje - gibalna omejenost
Dolžnik ima, kot je razbrati iz predložene zdravstvene dokumentacije, sicer resne zdravstvene težave s koleni, kar ga nedvomno ovira pri iskanju zaposlitve. Vendar pa ne gre prezreti, da je še mlad in je pričakovati, da se bodo njegove težave s koleni z operativnimi posegi ublažile, tako da bo kakšno delo vendarle sposoben opravljati in tako vsaj delno poplačati svoje dolgove.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – učinek izpodbijanja – relativna neučinkovitost dolžnikovih pravnih dejanj – plačilo po zaključku glavne obravnave – časovne meje pravnomočnosti
Plačil, ki so bila na račun spornih dveh terjatev opravljena 14. 7. 2016, glede na časovne meje pravnomočnosti niti v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Dejansko podlago izpodbijane sodbe namreč lahko tvorijo samo dejstva, ki so nastala in sta jih pravdni stranki navajali do zaključka glavne obravnave, v tem primeru torej do 4. 7. 2016.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0060493
OZ člen 190. ZPP člen 212. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 12, 20, 20/2, 21.
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka ni postavila trditev o količini dobavljene pitne vode, ki jo je upoštevala pri svojih izračunih, ni možen preizkus višine zahtevka, saj iz trditev tožeče stranke ni moč razbrati, kakšna količina pitne vode je bila upoštevana.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1, 408, 408/2, 408/2-3. ZDavP-2 člen 3, 3/2, 3/4.
osebni stečaj – namen odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – globa za izrečen prekršek – narava globe
Globa ne predstavlja take dajatve, iz katere se oblikuje tistih 4000,00 EUR davkov ali prispevkov, ki po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja mejo za obstoj domneve o zlorabi dolžnikove pravice do odpusta obveznosti.
denarna kazen dolžniku – denarno kaznovanje stranke - zavlačevanje postopka - zloraba pravice
Zavestno zatrjevanje neresničnega dejstva z namenom zavlačevati postopek in sploh navajanje podatkov, ki niso resnični, se lahko šteje med kršitve resnicoljubnosti, ta pa sodi med primer zlorabe pravic.
dediči – dedna izjava – priglasitev k dedovanju – negativno stanje na transakcijskem računu – zmota dediča – sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
S sklepom o dedovanju sodišče dedičem ničesar ne nalaga, zato je tudi iz tega razloga neutemeljen pritožbeni predlog, da sodišče poravnavo obveznosti do banke naloži tistemu, ki je negativno stanje povzročil. S sklepom o dedovanju se namreč le ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem (ali/in volilojemnikom ali/in drugim osebam). Ne vsebuje pa nobene izpolnitvene oziroma dajatvene obveznosti (214. člen ZD).
pritožbena novota – prekluzija – navajanje dejstev in dokazov
Tožnik premoženjske škode oziroma njene višine ni opredeljeval z zneskom 1.200,00 EUR, za katerega naj bi bilo vozilo na javni dražbi (v izvršilnem postopku) prodano. Ker je tovrstne trditve prvič podal šele na naroku dne 12.10.2016, opravljenem po delni razveljavitvi prve odločbe sodišča prve stopnje z dne 6.11.2015, so bile te podane prepozno in kot take ne morejo biti upoštevne. V tem oziru pa ni bistvena okoliščina, da je začel (tako pozno) navajati nižji znesek škode, ampak da je obseg le-te začel utemeljevati z drugimi (po njegovem mnenju) relevantnimi kriteriji (dejanske narave).
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1. ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/5.
neprava obnova – združitev kazni – predlog za nepravo obnovo – opredelitev nasprotne stranke glede združitve kazni
Če je predlog za nepravo obnovo utemeljen in podan s strani upravičenega predlagatelja, je sodišče v predlogu navedene pravnomočne sodbe v odločbi o kazni dolžno spremeniti ter obsojencu izreči enotno kazen, tudi če se nasprotna stranka z združitvijo ne strinja.
KZ-1 člen 245, 249, 249/1. ZKP člen 18, 18/2, 83, 150, 150/1, 150/1-3, 156.
davčna utajitev - pranje denarja - sporočanje zaupnih bančnih podatkov - izdaja odredbe - dokazni standardi - razlogi za sum - utemeljen sum - nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - uvedba preiskave
Ob izdaji odredbe po 156. členu ZKP je bil podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec (takrat še osumljenec) storil kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1B, preiskovalna sodnica pa je imela v podatkih zbranih v postopku davčnega nadzora in v predkazenskem postopku dovolj podlage tudi za ugotovitev obstoja razlogov za sum v smeri kaznivega dejanja pranja denarja. Dejstvo, da pridobljeni bančni podatki razlogov za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja niso utrdili do stopnje utemeljenega suma, ki se zahteva za vložitev zahteve za preiskavo oziroma uvedbo preiskave, pa ne pomeni, da so bili pridobljeni nezakonito in da bi jih bilo potrebno iz tega razloga izločiti iz spisa.
predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti - ustavitev postopka izbrisa - neskladnost ZFPPIPP z ustavo - ureditev do odprave protiustavnosti
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086739
ZKP člen 110, 110/1, 220, 224, 498. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - povračilo škode - odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti - nastanek škode - vrnitev v kazenskem postopku zaseženih predmetov - lastninska pravica - domnevni oškodovanec - pravi lastnik
Ker so bile zasežene stvari vrnjene oškodovancu (pravemu lastniku), tožnik, ki ni izkazal svojega lastništva nad zaseženim denarjem (čeprav morda policija v postopku vračanja zaseženih predmetov oškodovancu ni ravnala povsem pravilno), ni upravičen do odškodnine zanj. Škoda, kot eden izmed elementov odškodninske odgovornosti, mu namreč ni nastala.
prodajna pogodba – pogodbena kazen – odgovornost za zamudo z izpolnitvijo obveznosti – višina pogodbene kazni – zmanjšanje pogodbene kazni – nesorazmerno visoka pogodbena kazen – naknadna nemožnost izpolnitve
V skladu z 252. členom OZ ima sicer sodišče možnost pogodbeno kazen zmanjšati, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti ta nesorazmerno visoka, kar pa ne velja za konkretni primer. Sodišče prve stopnje je v tem delu utemeljeno izhajalo iz okoliščin celotnega posla.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi - nedopustna gestija
Glede na trditveno podlago pravdnih strank je s stopnjo verjetnosti izkazano, da tožnica za vlaganja ni imela soglasja toženke oziroma bi morala vedeti, da bi toženka nasprotovala vlaganjem, če bi za njih vedela, s stopnjo verjetnosti pa tožnica tudi ni izkazala, da so bila vlaganja koristna in še manj, da so bila nujna.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – razdružitev skupnega premoženja – prekinitev nepravdnega postopka – napotitev na pravdo – nepravilen napotitveni sklep – ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem – zakonska domneva o enakih deležih – predhodno vprašanje
Skupno premoženje je skupnost vseh premoženjskih pravic bivših partnerjev, zato je treba v pravdi za ugotovitev skupnega premoženja zajeti vse premoženje, ki je bilo pridobljeno tekom trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti z delom.
Ni naloga nepravdnega sodišča, da v napotitvenem sklepu oblikuje tožbeni zahtevek. Sklep o napotitvi na pravdo je (procesna) odločitev, s katero nepravdno sodišče udeležencem le določi vlogo tožeče in tožene stranke v pravdi, oblika pravnega varstva, to je zahtevka in tožbene podlage, pa je prepuščena na pravdo napoteni stranki. V dispoziciji pritožnika je torej, za katero premoženje bo uveljavljal, da sodi v skupno premoženje. Če meni, da ga je nepravdno sodišče glede kakšnega premoženja zmotno napotilo na pravdo, v pravdi pač ne bo zahteval, naj sodišče ugotovi, da sodi v skupno premoženje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085171
ZPP člen 8, 186.
enotno sosporništvo – slaba vera – uporaba znaka
Skladno z določilom 186. člena ZPP se takrat, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor mogoče rešiti na enak način za vse sospornike (enotni soporniki), ti štejejo za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki. Ker je tožeča stranka navedla, da sta toženca pri UIL skupaj vložila prijavo za registracijo blagovne znamke „x“ in proti obema zahtevala izbris te blagovne znamke, je ona tista, ki bi morala utemeljiti, da (ni)sta enotna sospornika, če je menila, da je to potrebno. Vendar tega ni storila. Zato tudi sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve, ker je enako kot tožeča stranka, oba toženca pač po materialnem pravu štelo kot enotna sospornika.
Tožeča stranka namreč v trditveni podlagi ni navedla nobene povezave med to svojo firmo in istoimenskim znakom, pod katerim naj bi tržila svoje storitve.
Že iz poteka predkazenskega postopka je razvidno, da policija davčnega postopka ni izrabila za svoje potrebe in da ni bil povod za začetek predkazenskega postopka zoper obdolženca.
V ustavno sodni praksi je bilo že nekajkrat sprejeto stališče, da se privilegij zoper samoobtožbo na davčni postopek ne razteza.
pravica do združevanja – članstvo v lovski družini – prepoved dvojnega članstva – član druge lovske družine – društvo
Okoliščina, da ZDLov-1 nima več določbe o tem, da je prepovedano članstvo lovcev v dveh lovskih družinah, še ne pomeni, da je lahko lovec član dveh ali več lovskih družin, saj ZDLov-1 tudi nima izrecne določbe o tem, kar pomeni, da zakonodajalec to področje prepušča avtonomnemu urejanju in določba pravil, ki dejansko omejuje članstvo na eno lovsko družino, ni v nasprotju s pravnim redom (enako odločba VSK Cp 73/2011).
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pristojnost sodišča po uradni dolžnosti ugotavljati predkaznovanost dolžnika – obvestilo upravitelja – ugovor proti odpustu obveznosti
Med tekom preizkusnega obdobja prvostopenjsko sodišče nima pristojnosti po uradni dolžnosti ugotavljati obstoja ovir za odpust obveznosti in s tem pogojev za zavrnitev dolžnikovega predloga za odpust obveznosti še pred potekom preizkusnega obdobja. ZFPPIPP daje možnost uveljavljanja zakonskih ovir za odpust obveznosti v času teka preizkusnega obdobja le z ugovorom proti odpustu obveznosti, ki ga lahko vloži upnik ali upravitelj.
USTAVNO PRAVO – LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080255
URS člen 2. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1, 243, 243/2, 243/2-1. OZ člen 39, 39/4, 378. ZSKZ člen 14, 14/3, 16a. ZJS člen 57, 57/5. ZJS-1 člen 55, 55/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izbrisna tožba – materialnopravna neveljavnost vknjižbe – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zemljiškoknjižno dovolilo – razpolagalni pravni posel – neobstoj podlage zemljiškoknjižnega dovolila – ničnost zemljiškoknjižnega dovolila – posadna listina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – originalna pridobitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanimi lastniki – lastninjenje nezazidanih stavbnih zemljišč – predpostavke za pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZJS – predpostavke za pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZSKZ
Pravilno je stališče, da neobstoj podlage zemljiškoknjižnega dovolila kot razpolagalnega pravnega posla pomeni njegovo ničnost (četrti odstavek 39. člena OZ) in da je vknjižba na podlagi takega dovolila materialnopravno neveljavna. ZZK-1 v 243. členu, v katerem ureja izbrisno tožbo zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe, med primeri izbrisne tožbe izrecno ne predvideva enakega položaja, kot je obravnavani, a je pravilen argument izpodbijane sodbe, da gre za položaj, primerljiv s položajem iz 1. točke drugega odstavka 243. člena ZZK-1.
vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – uporaba zemljišča
Ob dejstvu, da pripadajočega zemljišča k stavbi sodišče ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, je sodišče pravilno upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL. Pri tem si je pravilno pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe naprej. Ugotovljena dejanska značilna urejenost obeh zemljišč potrjuje sklep, da sta obe funkcionalno povezani z obravnavano stavbo.