družbena lastnina – pravica uporabe – lastninjenje – pridobitev pravice uporabe – gradnja – originarna pridobite pravice uporabe
Na zemljišču v družbeni lastnini je bilo mogoče pridobiti pravico uporabe z gradnjo, če je graditelj na takšnem zemljišču gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, ter z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, nato pa zgrajeni objekt tudi uporabljal.
Ker je tožnikov pravni prednik, ki je garažo leta 1972 prodal, pravico uporabe na spornem zemljišču pridobil originarno, je odveč pritožbeni očitek, da ni razpolagal z ustrezno listino, ki bi mu sploh omogočila zemljiškoknjižni vpis. Bistveno je, da je njegova pravna naslednica ob uveljavitvi ZLNDL bila dejanska imetnica pravice uporabe, ki se je na podlagi navedenega zakona preoblikovala v lastninsko pravico.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1, 408, 408/2, 408/2-3. ZDavP-2 člen 3, 3/2, 3/4.
osebni stečaj – namen odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – globa za izrečen prekršek – narava globe
Globa ne predstavlja take dajatve, iz katere se oblikuje tistih 4000,00 EUR davkov ali prispevkov, ki po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja mejo za obstoj domneve o zlorabi dolžnikove pravice do odpusta obveznosti.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081691
OZ člen 299, 299/2, 378, 619. ZPP člen 214, 215, 285. ZOdvT tarifna številka 3102.
podjemna pogodba – izvedba strojne inštalacije v hiši – dokazno breme za višino vtoževane terjatve – tek zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – ponovljen postopek – nagrada za narok – nagrada za postopek – neprerekana dejstva – materialno procesno vodstvo
Neprerekanih dejstev sodišče ne sme razčiščevati po uradni dolžnosti, razen v primeru nedovoljenih razpolaganj strank.
Za ponovljeni postopek se prizna le nagrada za narok po tar. št. 3102 v znesku 571,60 EUR, nagrada za postopek pa ne (četrti odstavek opombe 3 ZOdvT).
Že iz poteka predkazenskega postopka je razvidno, da policija davčnega postopka ni izrabila za svoje potrebe in da ni bil povod za začetek predkazenskega postopka zoper obdolženca.
V ustavno sodni praksi je bilo že nekajkrat sprejeto stališče, da se privilegij zoper samoobtožbo na davčni postopek ne razteza.
Sodnik posameznik istega sodišča je imel pristojnost za odločanje o pritožbi zoper sklep sodne referentke. Sicer pa tudi iz dikcije 1. točke 39. člena ZSReg, po kateri sodišče druge stopnje lahko zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno, „če tega ni storilo registrsko sodišče“, logično izhaja, da tudi v primeru pritožbe zoper sklep sodnika registrskega sodišča pritožbo lahko kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno zavrže že samo registrsko sodišče.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0086911
URS člen 25. ZPP člen 105, 105/3, 108, 335, 335-4, 336, 343, 343/1, 343/3. ZGD-1 člen 32, 32/1, 515, 515/1.
pravica do pravnega sredstva – pritožba – vsebina pritožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – podpis vloge – pravilen podpis pravne osebe – zastopanje družbe – poslovodja – postopek s pritožbo – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – takojšnje zavrženje nepopolne pritožbe – pravni pouk o pravilnem podpisu pravne osebe – odločba Ustavnega sodišča – vnaprejšnje opozorilo v pravnem pouku
Če stranka ne prejme pravilnega in popolnega pravnega pouka o pravilnem podpisu pravne osebe, je treba določbe o popolnosti pritožbe razlagati v njeno korist z gramatikalno razlago prvega in tretjega odstavka 343. člena ter 4. točke 335. člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0086427
OZ člen 179, 182, 299. ZOZP člen 20a.
nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - skaženost - duševne bolečine zaradi skaženosti - manjša asimetrija obraza - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zamuda zavarovalnice
Ugotovljena manjša asimetrija obraza ne nudi podlage za priznanje odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0086033
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 59, 59/2.
skupno premoženje – ugotovitev obsega skupnega premoženja – prekluzija – pravočasnost navedb – prosta dokazna ocena – standard obrazložitve
Opravičljiv razlog je, če stranka določenih dejstev in dokazov predhodno ne more navesti, saj glede na dotedanji tek postopka ni pričakovati, da bi bili relevantni.
To, da sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ne obravnava izrecno konkretne dokazne vrednosti vsakega izmed izvedenih dokazov, ne predstavlja vselej zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pa tudi ne kršitve 8. člena ZPP ali bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kadar izvedba nekaterih dokazov pokaže, da je njihovo sporočilo irelevantno ali brez dokazne vrednosti, sodba, ki takih dokazov izrecno ne ocenjuje, ni obremenjena z bistveno kršitvijo postopka niti z zmotno ugotovitvijo dejanskega stanja
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1. ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/5.
neprava obnova – združitev kazni – predlog za nepravo obnovo – opredelitev nasprotne stranke glede združitve kazni
Če je predlog za nepravo obnovo utemeljen in podan s strani upravičenega predlagatelja, je sodišče v predlogu navedene pravnomočne sodbe v odločbi o kazni dolžno spremeniti ter obsojencu izreči enotno kazen, tudi če se nasprotna stranka z združitvijo ne strinja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0060479
OZ člen 131, 179. ZVZD člen 23. ZBPP člen 46, 46/3.
odškodnina – odškodnina za nepremoženjsko škodo – poškodba roke pri delu na tekočem traku – navodila za delo – soprispevek oškodovanca – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – invalidnina – brezplačna pravna pomoč – plačilo stroškov v korist proračuna
Sodišče prve stopnje tožniku ne očita, da je šel trak popravljat samovoljno, ampak, da se tega (z vidika svoje varnosti) ni lotil, tako kot bi se moral. Ker je bil tožnik seznanjen z osnovnimi pravili varstva pri delu (v tem okviru pa tudi, da se v trak, ki teče, ne posega), so razlogi, ki jih pritožba naniza v zvezi s trditvijo, da naj bi bila podana izključna krivda toženkinega zavarovanca, neutemeljeni.
Po ustaljeni sodni praksi je invalidnina ena od okoliščin, ki jih je pri določanju odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti potrebno upoštevati. Tehtnih razlogov, ki bi narekovali odstop od nje, pritožba ne predstavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0060493
OZ člen 190. ZPP člen 212. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 12, 20, 20/2, 21.
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka ni postavila trditev o količini dobavljene pitne vode, ki jo je upoštevala pri svojih izračunih, ni možen preizkus višine zahtevka, saj iz trditev tožeče stranke ni moč razbrati, kakšna količina pitne vode je bila upoštevana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086729
OZ člen 936. ZPP člen 458.
pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti – neplačani obroki premije – odsvojitev zavarovanega vozila – prenehanje zavarovalne pogodbe – spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S pritožbenim nestrinjanjem z ugotovitvama, da toženka tožnice ni obvestila o odsvojitvi zavarovanega vozila in ji tudi ni predlagala prenehanja zavarovalne pogodbe, kakor tudi s sklicevanjem na listine, ki jih je toženka predložila sodišču prve stopnje, pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga.
Iz dejstva, da je toženka zavarovano vozilo v času trajanja zavarovalne pogodbe odsvojila, ne izhaja zaključek o prenehanju zavarovalne pogodbe.
SPZ člen 37, 37/1, 88,89. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 302, 302/1.
določitev nujne poti - kriterij nujnosti - normalno koriščenje nepremičnine za namen, za katerega se uporablja - specifične lastnosti gospodujoče nepremičnine - načelo sorazmernosti - predhodno vprašanje lastništva gospodujočega in služečega zemljišča - spor o lastništvu nepremičnin - prekinitev nepravdnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja
Izguba kakšnega parkirnega prostora na strani nasprotnih udeležencev v razmerju do onemogočene uporabe celotnega vzhodnega dela pohodne ploščadi na strani predlagatelja (ob pogoju obstoja njegove lastninske pravice na gospodujočem delu zemljišča), ne predstavlja nesorazmernega posega. Zaradi izgube kakšnega parkirnega prostora namreč ni mogoče predlagatelju onemogočiti uporabe celotnega vzhodnega dela pohodne ploščadi.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – zdravstveno stanje oškodovanca pred poškodbo – nihajna poškodba vratne hrbtenice – degenerativne okvare – upoštevanje degenerativnih sprememb – egg shell doktrina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odgovorna oseba mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je. Slednji je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. V okvir takšnega stanja sodijo tudi pred škodnim dogodkom nastale degenerativne spremembe, ki oškodovancu niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v povezavi s škodnim dogodkom, obseg škode večji.
predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti - ustavitev postopka izbrisa - neskladnost ZFPPIPP z ustavo - ureditev do odprave protiustavnosti
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0086722
ZPP člen 8. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2. ZZZDR člen 12, 12/1. ZD člen 210 – 213.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – dokazni standard verjetnosti – pogoji za izdajo začasne odredbe – objektivna nevarnost – odtujitev in obremenitev nepremičnine – zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – zunajzakonska skupnost
Dediči na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča niso vezani. V tožbi lahko zajamejo tudi druga, med njimi sporna dejstva, in ne le tista, zaradi katerih je prišlo do napotitve na pravdo.
Ker se v postopku za izdajo začasne odredbe odloča na podlagi verjetnosti, sodišče (še) ne opravi celostne dokazne ocene, ampak praviloma na podlagi gradiva v spisu oceni navedbe katere stranke so verjetnejše.
Za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na nedenarno terjatev, zadošča izkaz objektivne nevarnosti, da bo brez izdane začasne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Z objavo oglasa zaradi prodaje nepremičnine je izkazana ne le objektivna, ampak tudi subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve tožnikov – to je, da dosežejo dedovanje dela te nepremičnine.
URS člen 22, 23, 23/1, 33, 158. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-5, 225, 226. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - nenadomestna dejanja - nadomestna dejanja - izrek denarne kazni - pravnomočna sodba - načelo ne bis in idem - učinki pravnomočnosti - dokazovanje dejstev
Dela na zemljišču, usmerjena v preprečitev iztekanja vode na drugo zemljišče, niso nenadomestna ravnanja (226. člen ZIZ), ki so nerazdružljivo vezana na osebo dolžnika in bi bila za upnika brez pomena, če jih ne bi opravil dolžnik, ali jih noben drug razen dolžnik sploh ne more opraviti. Izrek denarne kazni je dopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine le, če izvršitve obveznosti v izvršilnem postopku ni mogoče zagotoviti na drug način, kar pomeni, da gre za izjemo postopanja sodišča v sistemu izvršilnega prava. V ustavnosodni praksi je izrek denarne kazni z namenom izvršitve nadomestne obveznosti opredeljen kot očitna pravna napačnost, ki pomeni kršitev dolžnikove človekove pravice do enakega sodnega varstva pravic (22. člen Ustave).
Sodna odločba kot listinski dokaz ne dokazuje resničnosti dejanskih ugotovitev, ki so vsebovane v obrazložitvi sodne odločbe, pač pa dokazuje zgolj to, da je sodišče v določeni zadevi že odločilo in kako je odločilo. Po pojasnjenem sodišče prve stopnje razlogov o dejanskem stanju, ki izhajajo iz obrazložitve obeh pravnomočnih odločb, in se opirajo na opravljeni ogled, ne bi smelo uporabiti kot podlage svoje odločitve o ugovoru.
Kasnejša pravnomočna odločitev o isti stvari, rešeni že s sodno poravnavo, učinkuje močneje od predhodne poravnave, ki je izgubila pomen izvršilnega naslova zaradi učinkov pravnomočnosti nove sodbe.
Sodišče ne sme dopustiti, da stranka pravdnega postopka s procesnimi sredstvi izigra prepovedi materialnega prava. Če je podlaga v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, je nedopustna.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pristojnost sodišča po uradni dolžnosti ugotavljati predkaznovanost dolžnika – obvestilo upravitelja – ugovor proti odpustu obveznosti
Med tekom preizkusnega obdobja prvostopenjsko sodišče nima pristojnosti po uradni dolžnosti ugotavljati obstoja ovir za odpust obveznosti in s tem pogojev za zavrnitev dolžnikovega predloga za odpust obveznosti še pred potekom preizkusnega obdobja. ZFPPIPP daje možnost uveljavljanja zakonskih ovir za odpust obveznosti v času teka preizkusnega obdobja le z ugovorom proti odpustu obveznosti, ki ga lahko vloži upnik ali upravitelj.
USTAVNO PRAVO – LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080255
URS člen 2. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1, 243, 243/2, 243/2-1. OZ člen 39, 39/4, 378. ZSKZ člen 14, 14/3, 16a. ZJS člen 57, 57/5. ZJS-1 člen 55, 55/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izbrisna tožba – materialnopravna neveljavnost vknjižbe – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zemljiškoknjižno dovolilo – razpolagalni pravni posel – neobstoj podlage zemljiškoknjižnega dovolila – ničnost zemljiškoknjižnega dovolila – posadna listina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – originalna pridobitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanimi lastniki – lastninjenje nezazidanih stavbnih zemljišč – predpostavke za pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZJS – predpostavke za pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZSKZ
Pravilno je stališče, da neobstoj podlage zemljiškoknjižnega dovolila kot razpolagalnega pravnega posla pomeni njegovo ničnost (četrti odstavek 39. člena OZ) in da je vknjižba na podlagi takega dovolila materialnopravno neveljavna. ZZK-1 v 243. členu, v katerem ureja izbrisno tožbo zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe, med primeri izbrisne tožbe izrecno ne predvideva enakega položaja, kot je obravnavani, a je pravilen argument izpodbijane sodbe, da gre za položaj, primerljiv s položajem iz 1. točke drugega odstavka 243. člena ZZK-1.