OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080249
OZ člen 346, 351, 355. SZ-1 člen 24. ZPP člen 286.
najemno razmerje – najemnina – obratovalni stroški – zahtevek lastnika – zastaranje – zastaralni rok – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – odpust dolga
V primeru, ko lastnik dobaviteljem plača stroške, ki se nanašajo na stanovanje, oddano v najem (in ne gre za etažno lastnino), se najemnik ne more sklicevati na enoletni zastaralni rok do dobavitelja. Dolg izvorno namreč ni najemnikov, temveč lastnikov. Lastnikova zahteva do najemnika, da mu povrne znesek stroškov, ki jih je plačal dobaviteljem za najeto stanovanje, lahko temelji bodisi na najemni pogodbi bodisi na neupravičeni obogatitvi, v vsakem primeru pa je zastaralni rok pet let.
Z neposrednim zaslišanjem izvedenca se namreč odstrani le vsakršen morebiten dvom v pravilnost in popolnost pisnega mnenja, ker pa toženec tega dvoma ni vzpostavil, izvedba dokaza z izvedenčevim neposrednim zaslišanjem ni bila potrebna.
upravnik – upravljanje večstanovanjske stavbe – skupni deli – funkcionalno zemljišče stavbe – strošek rednega vzdrževanja – zalaganje sredstev – neupravičena obogatitev – delitev stroškov upravljanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upravnik na podlagi sklepa 3/4 etažnih lastnikov opravil asfaltiranje funkcionalnega dela zemljišče stavbe. Ker gre za redno vzdrževanje skupnega dela in je bila zadosti velika večina etažnih lastnikov, mora tožena stranka povrniti ustrezni del, kar je založil upravnik (30. člen SZ-1 in 190. člen OZ).
družbena lastnina – pravica uporabe – lastninjenje – pridobitev pravice uporabe – gradnja – originarna pridobite pravice uporabe
Na zemljišču v družbeni lastnini je bilo mogoče pridobiti pravico uporabe z gradnjo, če je graditelj na takšnem zemljišču gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, ter z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, nato pa zgrajeni objekt tudi uporabljal.
Ker je tožnikov pravni prednik, ki je garažo leta 1972 prodal, pravico uporabe na spornem zemljišču pridobil originarno, je odveč pritožbeni očitek, da ni razpolagal z ustrezno listino, ki bi mu sploh omogočila zemljiškoknjižni vpis. Bistveno je, da je njegova pravna naslednica ob uveljavitvi ZLNDL bila dejanska imetnica pravice uporabe, ki se je na podlagi navedenega zakona preoblikovala v lastninsko pravico.
predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti - ustavitev postopka izbrisa - neskladnost ZFPPIPP z ustavo - ureditev do odprave protiustavnosti
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
prodajna pogodba – pogodbena kazen – odgovornost za zamudo z izpolnitvijo obveznosti – višina pogodbene kazni – zmanjšanje pogodbene kazni – nesorazmerno visoka pogodbena kazen – naknadna nemožnost izpolnitve
V skladu z 252. členom OZ ima sicer sodišče možnost pogodbeno kazen zmanjšati, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti ta nesorazmerno visoka, kar pa ne velja za konkretni primer. Sodišče prve stopnje je v tem delu utemeljeno izhajalo iz okoliščin celotnega posla.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pristojnost sodišča po uradni dolžnosti ugotavljati predkaznovanost dolžnika – obvestilo upravitelja – ugovor proti odpustu obveznosti
Med tekom preizkusnega obdobja prvostopenjsko sodišče nima pristojnosti po uradni dolžnosti ugotavljati obstoja ovir za odpust obveznosti in s tem pogojev za zavrnitev dolžnikovega predloga za odpust obveznosti še pred potekom preizkusnega obdobja. ZFPPIPP daje možnost uveljavljanja zakonskih ovir za odpust obveznosti v času teka preizkusnega obdobja le z ugovorom proti odpustu obveznosti, ki ga lahko vloži upnik ali upravitelj.
USTAVNO PRAVO – LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080255
URS člen 2. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1, 243, 243/2, 243/2-1. OZ člen 39, 39/4, 378. ZSKZ člen 14, 14/3, 16a. ZJS člen 57, 57/5. ZJS-1 člen 55, 55/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izbrisna tožba – materialnopravna neveljavnost vknjižbe – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zemljiškoknjižno dovolilo – razpolagalni pravni posel – neobstoj podlage zemljiškoknjižnega dovolila – ničnost zemljiškoknjižnega dovolila – posadna listina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – originalna pridobitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanimi lastniki – lastninjenje nezazidanih stavbnih zemljišč – predpostavke za pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZJS – predpostavke za pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZSKZ
Pravilno je stališče, da neobstoj podlage zemljiškoknjižnega dovolila kot razpolagalnega pravnega posla pomeni njegovo ničnost (četrti odstavek 39. člena OZ) in da je vknjižba na podlagi takega dovolila materialnopravno neveljavna. ZZK-1 v 243. členu, v katerem ureja izbrisno tožbo zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe, med primeri izbrisne tožbe izrecno ne predvideva enakega položaja, kot je obravnavani, a je pravilen argument izpodbijane sodbe, da gre za položaj, primerljiv s položajem iz 1. točke drugega odstavka 243. člena ZZK-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086729
OZ člen 936. ZPP člen 458.
pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti – neplačani obroki premije – odsvojitev zavarovanega vozila – prenehanje zavarovalne pogodbe – spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S pritožbenim nestrinjanjem z ugotovitvama, da toženka tožnice ni obvestila o odsvojitvi zavarovanega vozila in ji tudi ni predlagala prenehanja zavarovalne pogodbe, kakor tudi s sklicevanjem na listine, ki jih je toženka predložila sodišču prve stopnje, pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga.
Iz dejstva, da je toženka zavarovano vozilo v času trajanja zavarovalne pogodbe odsvojila, ne izhaja zaključek o prenehanju zavarovalne pogodbe.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086017
ZLNDL člen 2. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1.
pridobitev lastninske pravice – družbena lastnina – lastninjenje – priposestvovanje – dobra vera – pravica uporabe – odmera stroškov – obrazložitev odmere stroškov
Tožeča stranka je v zadostni meri navedla pravno odločilna dejstva v zvezi s priposestvovanjem lastninske pravice na sporni garaži.
Z dnem uveljavitve ZLNDL je postal lastnik nepremičnine dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini, kar ni bil vedno tisti, ki je bil vpisan kot imetnik pravice uporabe v zemljiški knjigi.
Sodna praksa je dopuščala, da je ob upoštevanju namena in dejanske uporabe prišlo do pravno učinkovitega prenosa pravice uporabe na tistega, ki je na primer ob vednosti in izrecnem dovoljenju pristojnih organov z vsemi dovoljenji oz. soglasji kot investitor zgradil objekt in ga nato uporabljal.
Obrazložitev odmene stroškov po posamičnih postavkah ni nujno potrebna, če je sodišče odmero pregledno in tako, da je mogoč njen preizkus, opravilo že v stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
URS člen 22, 23, 23/1, 33, 158. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-5, 225, 226. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - nenadomestna dejanja - nadomestna dejanja - izrek denarne kazni - pravnomočna sodba - načelo ne bis in idem - učinki pravnomočnosti - dokazovanje dejstev
Dela na zemljišču, usmerjena v preprečitev iztekanja vode na drugo zemljišče, niso nenadomestna ravnanja (226. člen ZIZ), ki so nerazdružljivo vezana na osebo dolžnika in bi bila za upnika brez pomena, če jih ne bi opravil dolžnik, ali jih noben drug razen dolžnik sploh ne more opraviti. Izrek denarne kazni je dopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine le, če izvršitve obveznosti v izvršilnem postopku ni mogoče zagotoviti na drug način, kar pomeni, da gre za izjemo postopanja sodišča v sistemu izvršilnega prava. V ustavnosodni praksi je izrek denarne kazni z namenom izvršitve nadomestne obveznosti opredeljen kot očitna pravna napačnost, ki pomeni kršitev dolžnikove človekove pravice do enakega sodnega varstva pravic (22. člen Ustave).
Sodna odločba kot listinski dokaz ne dokazuje resničnosti dejanskih ugotovitev, ki so vsebovane v obrazložitvi sodne odločbe, pač pa dokazuje zgolj to, da je sodišče v določeni zadevi že odločilo in kako je odločilo. Po pojasnjenem sodišče prve stopnje razlogov o dejanskem stanju, ki izhajajo iz obrazložitve obeh pravnomočnih odločb, in se opirajo na opravljeni ogled, ne bi smelo uporabiti kot podlage svoje odločitve o ugovoru.
Kasnejša pravnomočna odločitev o isti stvari, rešeni že s sodno poravnavo, učinkuje močneje od predhodne poravnave, ki je izgubila pomen izvršilnega naslova zaradi učinkov pravnomočnosti nove sodbe.
pravica do združevanja – članstvo v lovski družini – prepoved dvojnega članstva – član druge lovske družine – društvo
Okoliščina, da ZDLov-1 nima več določbe o tem, da je prepovedano članstvo lovcev v dveh lovskih družinah, še ne pomeni, da je lahko lovec član dveh ali več lovskih družin, saj ZDLov-1 tudi nima izrecne določbe o tem, kar pomeni, da zakonodajalec to področje prepušča avtonomnemu urejanju in določba pravil, ki dejansko omejuje članstvo na eno lovsko družino, ni v nasprotju s pravnim redom (enako odločba VSK Cp 73/2011).
Tožnica od toženca uveljavlja, kar je plačala po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2902/2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča I Cp 4243/2010, ki je bila z odločbo revizijskega sodišča II Ips 247/2011 razveljavljena in pritožbenemu sodišču vrnjena v ponovno odločanje, ki je v novem odločanju z odločbo I Cp 81/2015 potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani po temelju, razveljavilo pa je odločitev po višini. Ob tem, ko je višina terjatve še vedno sporna, tožnica ne more opirati tožbenega zahtevka na splošno pravilo o neupravičeni obogatitvi in trditvi, da je odpadla pravna podlaga za njeno plačilo.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060499
SZ-1 člen 111. ZPP člen 141, 142.
izselitev iz stanovanja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – pravni naslov za bivanje v tuji nepremičnini – vročanje sodnih pošiljk – fikcija vročitve – sporočanje naslova začasnega prebivališča sodišču – nevestno ravnanje stranke
Ker toženka pisanja ni dvignila, je bila sodna pošiljka puščena v hišnem predalčniku 29. 4. 2016. Toženka v pritožbi trdi, da vabila zaradi bolezni ni mogla osebno sprejeti. Iz podatkov spisa izhaja, da ji je bilo vabilo vročeno na naslov, ki ga je sama navedla v odgovoru na tožbo. Čeprav je vedela, da je sodišče pred tem enkrat že razpisalo narok za glavno obravnavo za dne 26. 4. 2016, saj se je že takrat sodišču opravičila in navajala, da se zaradi zdravstvenih razlogov nahaja v L. (list. št. 26 spisa), pa ni sporočila svojega naslova začasnega bivanja, čeprav bi morala računati s tem, da ji bo sodišče ponovno vročalo sodna pisanja. Takšno nevestno ravnanje toženke, ki ni poskrbela za to, da bi ji sodišče lahko vročilo vabilo na glavno obravnavo, pa pomeni, da določbe ZPP o vročanju niso bile kršene.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0086033
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 59, 59/2.
skupno premoženje – ugotovitev obsega skupnega premoženja – prekluzija – pravočasnost navedb – prosta dokazna ocena – standard obrazložitve
Opravičljiv razlog je, če stranka določenih dejstev in dokazov predhodno ne more navesti, saj glede na dotedanji tek postopka ni pričakovati, da bi bili relevantni.
To, da sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ne obravnava izrecno konkretne dokazne vrednosti vsakega izmed izvedenih dokazov, ne predstavlja vselej zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pa tudi ne kršitve 8. člena ZPP ali bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kadar izvedba nekaterih dokazov pokaže, da je njihovo sporočilo irelevantno ali brez dokazne vrednosti, sodba, ki takih dokazov izrecno ne ocenjuje, ni obremenjena z bistveno kršitvijo postopka niti z zmotno ugotovitvijo dejanskega stanja
vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – uporaba zemljišča
Ob dejstvu, da pripadajočega zemljišča k stavbi sodišče ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, je sodišče pravilno upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL. Pri tem si je pravilno pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe naprej. Ugotovljena dejanska značilna urejenost obeh zemljišč potrjuje sklep, da sta obe funkcionalno povezani z obravnavano stavbo.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081691
OZ člen 299, 299/2, 378, 619. ZPP člen 214, 215, 285. ZOdvT tarifna številka 3102.
podjemna pogodba – izvedba strojne inštalacije v hiši – dokazno breme za višino vtoževane terjatve – tek zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – ponovljen postopek – nagrada za narok – nagrada za postopek – neprerekana dejstva – materialno procesno vodstvo
Neprerekanih dejstev sodišče ne sme razčiščevati po uradni dolžnosti, razen v primeru nedovoljenih razpolaganj strank.
Za ponovljeni postopek se prizna le nagrada za narok po tar. št. 3102 v znesku 571,60 EUR, nagrada za postopek pa ne (četrti odstavek opombe 3 ZOdvT).
Sodišče ne sme dopustiti, da stranka pravdnega postopka s procesnimi sredstvi izigra prepovedi materialnega prava. Če je podlaga v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, je nedopustna.