Tožnica od toženca uveljavlja, kar je plačala po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2902/2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča I Cp 4243/2010, ki je bila z odločbo revizijskega sodišča II Ips 247/2011 razveljavljena in pritožbenemu sodišču vrnjena v ponovno odločanje, ki je v novem odločanju z odločbo I Cp 81/2015 potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani po temelju, razveljavilo pa je odločitev po višini. Ob tem, ko je višina terjatve še vedno sporna, tožnica ne more opirati tožbenega zahtevka na splošno pravilo o neupravičeni obogatitvi in trditvi, da je odpadla pravna podlaga za njeno plačilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080249
OZ člen 346, 351, 355. SZ-1 člen 24. ZPP člen 286.
najemno razmerje – najemnina – obratovalni stroški – zahtevek lastnika – zastaranje – zastaralni rok – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – odpust dolga
V primeru, ko lastnik dobaviteljem plača stroške, ki se nanašajo na stanovanje, oddano v najem (in ne gre za etažno lastnino), se najemnik ne more sklicevati na enoletni zastaralni rok do dobavitelja. Dolg izvorno namreč ni najemnikov, temveč lastnikov. Lastnikova zahteva do najemnika, da mu povrne znesek stroškov, ki jih je plačal dobaviteljem za najeto stanovanje, lahko temelji bodisi na najemni pogodbi bodisi na neupravičeni obogatitvi, v vsakem primeru pa je zastaralni rok pet let.
pravna oseba – (ne)pravočasno uveljavljanje novih dejstev – prekluzija – vlaganje identičnega predloga za taksno oprostitev – trditveno in dokazno breme
Odločba FURS ne predstavlja novih, spremenjenih okoliščin, ki bi nastali po pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje z dne 27. 1. 2016, ki bi lahko predstavljala dejansko podlago novemu predlogu.
pritožbena novota – prekluzija – navajanje dejstev in dokazov
Tožnik premoženjske škode oziroma njene višine ni opredeljeval z zneskom 1.200,00 EUR, za katerega naj bi bilo vozilo na javni dražbi (v izvršilnem postopku) prodano. Ker je tovrstne trditve prvič podal šele na naroku dne 12.10.2016, opravljenem po delni razveljavitvi prve odločbe sodišča prve stopnje z dne 6.11.2015, so bile te podane prepozno in kot take ne morejo biti upoštevne. V tem oziru pa ni bistvena okoliščina, da je začel (tako pozno) navajati nižji znesek škode, ampak da je obseg le-te začel utemeljevati z drugimi (po njegovem mnenju) relevantnimi kriteriji (dejanske narave).
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 50, 50/1, 51, 51/1.
nagrada izvedenca - sklep o postavitvi izvedenca - prekoračitev dane izvedenske naloge - izdelava več izvedenskih mnenj - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Delo izvedenca s sklepom opredeli sodišče. Če izvedencu, ki je določen za opravo izvedenstva, ni jasno, kaj obsega njegova naloga oziroma mu je sklep kakor koli drugače nerazumljiv, je njegova dolžnost, da vzpostavi stik s sodiščem ter terja pojasnilo/razlago. Izvedenec ne more in ne sme sklepa sam razlagati ter na ta način krčiti/širiti svoje naloge, ki mu jo je zadalo sodišče.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0086722
ZPP člen 8. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2. ZZZDR člen 12, 12/1. ZD člen 210 – 213.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – dokazni standard verjetnosti – pogoji za izdajo začasne odredbe – objektivna nevarnost – odtujitev in obremenitev nepremičnine – zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – zunajzakonska skupnost
Dediči na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča niso vezani. V tožbi lahko zajamejo tudi druga, med njimi sporna dejstva, in ne le tista, zaradi katerih je prišlo do napotitve na pravdo.
Ker se v postopku za izdajo začasne odredbe odloča na podlagi verjetnosti, sodišče (še) ne opravi celostne dokazne ocene, ampak praviloma na podlagi gradiva v spisu oceni navedbe katere stranke so verjetnejše.
Za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na nedenarno terjatev, zadošča izkaz objektivne nevarnosti, da bo brez izdane začasne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Z objavo oglasa zaradi prodaje nepremičnine je izkazana ne le objektivna, ampak tudi subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve tožnikov – to je, da dosežejo dedovanje dela te nepremičnine.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – učinek izpodbijanja – relativna neučinkovitost dolžnikovih pravnih dejanj – plačilo po zaključku glavne obravnave – časovne meje pravnomočnosti
Plačil, ki so bila na račun spornih dveh terjatev opravljena 14. 7. 2016, glede na časovne meje pravnomočnosti niti v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Dejansko podlago izpodbijane sodbe namreč lahko tvorijo samo dejstva, ki so nastala in sta jih pravdni stranki navajali do zaključka glavne obravnave, v tem primeru torej do 4. 7. 2016.
Sodišče ne sme dopustiti, da stranka pravdnega postopka s procesnimi sredstvi izigra prepovedi materialnega prava. Če je podlaga v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, je nedopustna.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pristojnost sodišča po uradni dolžnosti ugotavljati predkaznovanost dolžnika – obvestilo upravitelja – ugovor proti odpustu obveznosti
Med tekom preizkusnega obdobja prvostopenjsko sodišče nima pristojnosti po uradni dolžnosti ugotavljati obstoja ovir za odpust obveznosti in s tem pogojev za zavrnitev dolžnikovega predloga za odpust obveznosti še pred potekom preizkusnega obdobja. ZFPPIPP daje možnost uveljavljanja zakonskih ovir za odpust obveznosti v času teka preizkusnega obdobja le z ugovorom proti odpustu obveznosti, ki ga lahko vloži upnik ali upravitelj.
USTAVNO PRAVO – LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080255
URS člen 2. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1, 243, 243/2, 243/2-1. OZ člen 39, 39/4, 378. ZSKZ člen 14, 14/3, 16a. ZJS člen 57, 57/5. ZJS-1 člen 55, 55/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izbrisna tožba – materialnopravna neveljavnost vknjižbe – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zemljiškoknjižno dovolilo – razpolagalni pravni posel – neobstoj podlage zemljiškoknjižnega dovolila – ničnost zemljiškoknjižnega dovolila – posadna listina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – originalna pridobitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanimi lastniki – lastninjenje nezazidanih stavbnih zemljišč – predpostavke za pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZJS – predpostavke za pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZSKZ
Pravilno je stališče, da neobstoj podlage zemljiškoknjižnega dovolila kot razpolagalnega pravnega posla pomeni njegovo ničnost (četrti odstavek 39. člena OZ) in da je vknjižba na podlagi takega dovolila materialnopravno neveljavna. ZZK-1 v 243. členu, v katerem ureja izbrisno tožbo zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe, med primeri izbrisne tožbe izrecno ne predvideva enakega položaja, kot je obravnavani, a je pravilen argument izpodbijane sodbe, da gre za položaj, primerljiv s položajem iz 1. točke drugega odstavka 243. člena ZZK-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081701
ZPotK-1 člen 20, 27, 29. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 18, 19. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 6. OZ člen 190, 193, 421, 425. ZIZ člen 135. ZPP člen 115.
ničnost kreditne pogodbe – potrošniška pogodba – dogovor o pristojnosti – uporaba prava – odstop terjatve – neupravičena obogatitev – odstop v izterjavo – cesija – nevtralnost dolžnikovega položaja – administrativna prepoved
Cesus v vsakem primeru proti prevzemniku ohrani enake ugovore in pravice, kot jih je imel proti odstopniku, pri čemer odstop v izterjavo ni nobena izjema.
Določba prvega odstavka 29. člena ZPotK-1 o potrebnem dovoljenju ministrstva za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja je nedvomno določba, od katere ni dovoljeno odstopanje z dogovorom strank, saj je v tretjem odstavku 27. člena ZPotK-1 določena ničnost kreditne pogodbe, ki jo sklene oseba brez potrebnega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 6. člena Rim I pravilno uporabilo slovensko pravo.
Ker se terjatev (s cesijo) na prevzemnika prenese z vsemi stranskimi in akcesornimi pravicami (načelo cesionarjevega pravnega nasledstva in nevtralnosti dolžnikovega položaja), velja načeloma po prenosu terjatve tudi dogovor o pristojnosti.
Sodišče prve stopnje v odločbi o pogojni obsodbi ni uporabilo četrtega odstavka 59. člena KZ-1 in drugega odstavka 60. člena KZ-1. S tem je v škodo obdolženke prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in napravilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena KZ-1.
Ker se sodišče prve stopnje ni odločilo za preklic pogojne obsodbe in je obdolženki izreklo novo pogojno obsodbo, bi ji moralo za prej storjeno in obravnavano kaznivo dejanje določiti enotno kazen po 53. členu KZ-1 ter določiti novo preizkusno dobo (četrti odstavek 59. člena KZ-1).
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - spremenjene okoliščine - zdravstveno stanje - gibalna omejenost
Dolžnik ima, kot je razbrati iz predložene zdravstvene dokumentacije, sicer resne zdravstvene težave s koleni, kar ga nedvomno ovira pri iskanju zaposlitve. Vendar pa ne gre prezreti, da je še mlad in je pričakovati, da se bodo njegove težave s koleni z operativnimi posegi ublažile, tako da bo kakšno delo vendarle sposoben opravljati in tako vsaj delno poplačati svoje dolgove.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0060479
OZ člen 131, 179. ZVZD člen 23. ZBPP člen 46, 46/3.
odškodnina – odškodnina za nepremoženjsko škodo – poškodba roke pri delu na tekočem traku – navodila za delo – soprispevek oškodovanca – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – invalidnina – brezplačna pravna pomoč – plačilo stroškov v korist proračuna
Sodišče prve stopnje tožniku ne očita, da je šel trak popravljat samovoljno, ampak, da se tega (z vidika svoje varnosti) ni lotil, tako kot bi se moral. Ker je bil tožnik seznanjen z osnovnimi pravili varstva pri delu (v tem okviru pa tudi, da se v trak, ki teče, ne posega), so razlogi, ki jih pritožba naniza v zvezi s trditvijo, da naj bi bila podana izključna krivda toženkinega zavarovanca, neutemeljeni.
Po ustaljeni sodni praksi je invalidnina ena od okoliščin, ki jih je pri določanju odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti potrebno upoštevati. Tehtnih razlogov, ki bi narekovali odstop od nje, pritožba ne predstavi.
Z neposrednim zaslišanjem izvedenca se namreč odstrani le vsakršen morebiten dvom v pravilnost in popolnost pisnega mnenja, ker pa toženec tega dvoma ni vzpostavil, izvedba dokaza z izvedenčevim neposrednim zaslišanjem ni bila potrebna.
upravnik – upravljanje večstanovanjske stavbe – skupni deli – funkcionalno zemljišče stavbe – strošek rednega vzdrževanja – zalaganje sredstev – neupravičena obogatitev – delitev stroškov upravljanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upravnik na podlagi sklepa 3/4 etažnih lastnikov opravil asfaltiranje funkcionalnega dela zemljišče stavbe. Ker gre za redno vzdrževanje skupnega dela in je bila zadosti velika večina etažnih lastnikov, mora tožena stranka povrniti ustrezni del, kar je založil upravnik (30. člen SZ-1 in 190. člen OZ).
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086017
ZLNDL člen 2. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1.
pridobitev lastninske pravice – družbena lastnina – lastninjenje – priposestvovanje – dobra vera – pravica uporabe – odmera stroškov – obrazložitev odmere stroškov
Tožeča stranka je v zadostni meri navedla pravno odločilna dejstva v zvezi s priposestvovanjem lastninske pravice na sporni garaži.
Z dnem uveljavitve ZLNDL je postal lastnik nepremičnine dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini, kar ni bil vedno tisti, ki je bil vpisan kot imetnik pravice uporabe v zemljiški knjigi.
Sodna praksa je dopuščala, da je ob upoštevanju namena in dejanske uporabe prišlo do pravno učinkovitega prenosa pravice uporabe na tistega, ki je na primer ob vednosti in izrecnem dovoljenju pristojnih organov z vsemi dovoljenji oz. soglasji kot investitor zgradil objekt in ga nato uporabljal.
Obrazložitev odmene stroškov po posamičnih postavkah ni nujno potrebna, če je sodišče odmero pregledno in tako, da je mogoč njen preizkus, opravilo že v stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1, 408, 408/2, 408/2-3. ZDavP-2 člen 3, 3/2, 3/4.
osebni stečaj – namen odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – globa za izrečen prekršek – narava globe
Globa ne predstavlja take dajatve, iz katere se oblikuje tistih 4000,00 EUR davkov ali prispevkov, ki po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja mejo za obstoj domneve o zlorabi dolžnikove pravice do odpusta obveznosti.