odišče je o stroških izvedenskega mnenja odločilo s predhodnim pravnomočnim sklepom. Kljub temu je izdalo še izpodbijani sklep, s katerim je odločilo o stroških za izdelavo istega izvedenskega mnenja. Ker je odločalo o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
izvedensko mnenje – poziv sodišča k podaji pripomb – pripombe na izvedensko mnenje – prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev pripomb na izvedensko mnenje – zavrnitev prošnje za podaljšanje roka – neupoštevanje pripomb, podanih po preteku določenega roka – zamuda roka – opozorilo na posledice zamude roka – prekluzija – pravočasno podajanje navedb in dokaznih predlogov – pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje
V skladu s četrtim odstavkom 286.a člena ZPP je potrebno vloge sodišču poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. V konkretnem primeru je tožnica vlogo s pripombami na izvedeniško mnenje in predlogom za zaslišanje priče podala šele en dan pred razpisanim narokom, kar je prepozno. Vloge namreč ni bilo moč pravočasno vročiti nasprotni stranki, hkrati pa je šlo za narok, na katerem je sodišče dokazovanje in obravnavanje zaključilo.
razmerja med starši in otroki – stiki z otrokom – določitev režima stikov – obseg stikov – prazniki – počitnice
Če se starša nista sposobna dogovoriti o stikih s pomočjo CSD in zahtevata odločitev sodišča, mora sodišče v odločbi opredeljeno določiti režim stikov. Kako natančno mora sodišče določiti stike starša z otrokom, je odvisno od sposobnosti medsebojnega komuniciranja staršev.
O načinu odmere delne starostne pokojnine je že pravnomočno razsojeno s s
odbo, s katero je bila tožencu naložena izdaja nove odločbe o delni starostni pokojnini.
Ker toženec z izpodbijanima odmernima odločbama, izdanima na podlagi sodbe, delne starostne pokojnine ni odmeril skladno z izrekom sodbe in na način, kot ga je sodišče že pravnomočno določilo v predhodnem socialnem sporu, ju je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo
in tožencu ponovno naložilo odmero, ki bo skladna s pravnomočno sodbo.
Obsojenec je torej s svojim neprihodom na narok za preklic pogojne obsodbe sodišču prve stopnje povsem onemogočil, da bi lahko ugotovilo razloge za njegova ravnanja. Če se obsojenec, čeprav je bil pravilno povabljen na zaslišanje ne odzove povabilu, ga ni dopustno privesti. Zasliši se ga samo, če je dosegljiv, torej če se sam prostovoljno udeleži naroka. Če obsojenec ne pride na narok, se šteje, da se je odrekel pravici odgovoriti na predlog za preklic pogojne obsodbe. To velja tudi glede obvestila o seji senata, na kateri se odloča o predlogu za preklic pogojne obsodbe. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno sledilo vsebini obvestila oškodovanke M.M., s katerim je 23. 5. 2016 obvestila sodišče, da obsojenec ne izpolnjuje sodno določene dolžnosti omogočati stike z otrokom.
nadomestilo med bolniškim staležem - zavrženje vloge
Toženec je tožnikovo zahtevo za priznanje pravice od nadomestila med bolniškim staležem v spornem obdobju zavrgel, ker je štel, da je o tej pravici že odločil s predhodno izdano pravnomočno upravno odločbo. Ker ni bilo ugotovljeno, naj kaj se ta predhodna odločba sploh nanaša, oziroma o čem je bilo z njo odločeno, je pritožbeno sodišče izpodbijana sklep in odločbo toženca odpravilo ter mu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – zahtevek za določitev deležev na skupnem premoženju – zahtevek na plačilo sredstev upniku – izvršba na delež skupnega premoženja – dokazno breme – materialno dokazno breme – procesno dokazno breme – ugotovitvena tožba
Tožeča stranka ima na podlagi predmetne sodbe možnost, da z izvršbo poseže na toženčev delež gotovine oziroma na toženčevo terjatev, ki jo ima slednji do toženke. Razlogovanje tožeče stranke, da ji je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo njenega dajatvenega zahtevka odvzelo možnost uspeha v postopku izvršbe, zato ni pravilno. Zahtevek v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da je dolžna toženka ½ skupnega premoženja izročiti, nakazati oziroma plačati tožencu, je tako (z vidika izvršbe) ne le nepotreben, temveč v zakonu zanj tudi ni najti ustrezne pravne podlage.
podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - predlog direktorja - zadržanje brez privolitve
Predlog direktorja socialno varstvenega zavoda po drugem odstavku 77. člena ZDZdr mora vsebovati tudi navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev za podaljšanje zadržanega v varovanem oddelku.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017031
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah. Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Sprememba zakona pa v ničemer ne vpliva na dejstvo, da zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ, ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnika veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko stanje – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi prvega sodišča, da niso podani pogoji za tožnikovo celotno oprostitev plačila sodne takse. Inštitut taksne oprostitve je treba razlagati restriktivno, saj je namenjen socialno najbolj ogroženim slojem prebivalstva, tožnika pa v ta krog ni mogoče uvrstiti, saj prejema dohodek, poleg tega pa je tudi lastnik nepremičnine v vrednosti 75.000,00 EUR, v kateri ne živi.
ZPIZ-2 člen 63. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnik n
i več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, to je gradbeni delavec zidar, s polnim delovnim časom pa je zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu s fizičnimi razbremenitvami (kjer bo ročno premeščal bremena le do 10 kg, brez pogostega pripogibanja in brez dela v globokem predklonu ali rotaciji trupa za več kot 30 stopinj) s polnim delovnim časom. Ker ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, je
tožbeni zahtevek na
razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017026
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah . Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Sprememba zakona pa v ničemer ne vpliva na dejstvo, da zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ, ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnika veljala določba 113. člena ZDR-1), je preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZST člen 8, 11, 12, 12/2, 13, 13/2.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za taksno oprostitev - izjava o premoženjskem stanju - zavržen predlog - procesna predpostavka za obravnavo pritožbe - pravnomočna odločitev - oprostitev v drugem postopku ne vpliva na plačilo taks
Zakonodajalec je z ureditvijo v 11. členu ZST-1 omogočil, da se stranko oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo družinski člani, pri čemer mora stranka oprostitev predlagati in predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (drugi odstavek 12. člena ZST-1). V obravnavanem primeru dolžnik ni ravnal skladno s pozivom sodišča in ni predložil izjave o premoženjskem stanju, ter je sodišče njegov predlog kot nepopoln zavrglo. V posledici te neaktivnosti dolžnika je za dolžnika ostala taksna obveznost v veljavi.
KZ-1-UPB2 člen 307, 307/1, 314, 314/1, 314/3.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - strelno orožje - povzročitev splošne nevarnosti - nevarna stvar - zakonski znak kaznivega dejanja
Ob ugotovitvah forenzikov pa je nemogoče trditi, da v konkretnem primeru pri zaseženih napravah ne gre za orožje oz. da gre zgolj za naprave, namenjene plašenju živali.
Splošnost nevarnosti je ravno v tem, da je naprava bila vsakomur dostopna, pri čemer od običajnega človeka pač ni mogoče pričakovati, da ve, čemu naj bi bila naprava namenjena. V taki situaciji, ko je do nje imel dostop vsakdo, saj je tudi bila postavljena na vsakomur dostopnem kraju, bi bil obtoženec pač dolžan pričakovati, da lahko do naprave pride vsakdo, kar se je v končni fazi tudi zgodilo. Pri tem pa je povsem brez pomena, ali je bilo ob napravi pripeto kakršnokoli opozorilo ali ne oziroma je ta okoliščina lahko relevantna le pri izbiri kazenske sankcije in odmeri kazni.
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba v izpodbijanem delu pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek sodbe je namreč nerazumljiv. Tožnica je podala spremembo tožbe, ki jo je sodišče prve stopnje dovolilo, kar pomeni, da bi moralo odločati v okviru tožbenega zahtevka, ki ga je tožnica postavila. Sodišče mora najprej odločati o primarnem tožbenem zahtevku in šele v primeru, ko primarni tožbeni zahtevek zavrne, sodišče odloča o podrednem tožbenem zahtevku, pri čemer mora biti tudi razvidno, kaj predstavlja primarni in kaj podredni tožbeni zahtevek. Tudi sicer bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva, kot je določeno v 285. členu ZPP, razčistiti, kakšen je sploh tožbeni zahtevek tožnice, saj iz primarnega in podrednega tožbenega zahtevka (npr. plačilo ur za delo na nedelje in praznike, plačilo odpravnine zaradi poteka delovnega razmerja, plačila nočnega dela) izhaja, da je tožnica postavila enak ali nekoliko znižan podredni tožbeni zahtevek, kar pa ni pravilno.
ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 13.
priča – nadomestilo plače – zahteva za povrnitev – zavrženje pritožbe
Zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za povrnitev nadomestila plače priči se priča ni pritožila. Pritožila se je tožena stranka, ki pravnega interesa za pritožbo nima, saj z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti tožene stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Predmet pisnega opozorila je bil očitek, da je tožnik (zaposlen na delovnem mestu srednja medicinska sestra) prišel v nočno izmeno, na intenzivni oddelek, pod vplivom alkohola in se je med predajo službe nedopustno obnašal do sodelavke. Predmet odpovedi pa je bil očitek, da se tožnik na delo ni vozil iz H., od koder je uveljavljal stroške prevoza na delo in z dela, ter glede tega toženi stranki ni sporočil pravilnih podatkov. Tožnik je storil očitane kršitve, zato zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni utemeljen.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – višina škode – zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode – zahtevek za povrnitev premoženjske škode – seštevanje zahtevkov – pristojnost okrožnega sodišča
Če vsa škoda in zanjo zahtevana odškodnina izvirata iz istega škodnega dogodka, se vrednost spornega predmeta ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov.
ZDR člen 42, 126, 130, 136, 182, 182/1, 204, 204/3.
plačilo za delo – plača – obveznost plačila – dnevnice – obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo
Če je delodajalec v primerih delovnega razmerja za določen čas s svojimi ravnanji pri delavcih povzročil dvom o dnevu, ko pogodba o zaposlitvi preneha, je treba za presojo začetka teka roka uporabiti tisti del tretjega odstavka 204. člena ZDR, ki določa, da rok za tožbo začne teči od dneva, ko je delavec "zvedel za kršitev". Tožniki so bili odjavljeni iz obveznega zavarovanja z dnem 31. 5. 2012, tožbe za ugotovitev trajanja delovnega razmerja do 8. 6. oziroma 9. 6. 2012 ali nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dnem 31. 5. 2012 pa niso vložili. Posledično so v celoti neutemeljeni tudi zahtevki za izplačilo plač in dnevnic po tem datumu.