STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084959
SZ-1 člen 44, 44/3. SPZ člen 119, 119/6. ZPP člen 454, 454/1.
upravnik - rezervni sklad - uveljavljanje sredstev rezervnega sklada - aktivna procesna legitimacija upravnika za izterjavo vplačil v rezervni sklad - spor majhne vrednosti - načelo neposrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
V preteklosti neenotna sodna praksa o upravnikovi legitimaciji za uveljavljanje sredstev rezervnega sklada je od izdaje sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 263/2015 usklajena. Aktivna procesna legitimacija upravnika za izterjavo vplačil v rezervni sklad je podana že na podlagi zakona.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066251
ZP-1 člen 4, 4/3, 25, 25/2. ZVoz člen 50, 50/8. ZPrCP člen 105, 105/3, 105/3-4.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom alkohola - sankcije za prekršek - odvzem predmetov - lastništvo predmeta - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem vozila - načelo sorazmernosti - zaslišanje lastnika predmeta
Zaslišanje lastnika predmeta ni potrebno, če sodišče z drugimi izvedenimi dokazi ugotovi, da razlogi splošne varnosti in razlogi varovanja življenja in zdravja ljudi utemeljujejo izrek stranske sankcije odvzem predmeta, ki ni obdolženčeva last.
IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081659
ZIZ člen 7, 7/3, 292. ZD člen 163, 188, 188/3. ZPP člen 242. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 38, 38-29, 42, 42/8, 58, 58/6. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 24. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev člen 10, 10/2.
izvršitelj – stroški – stroški izvršitelja – stroški v zvezi z opravo dejanja izvršitelja – plačilo dela izvršitelja – popis premoženja – prisotnost dveh polnoletnih občanov
Kadar mora za opravo dejanja, ki mu ga naloži sodišče, izvršitelj sam zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov in mu s tem nastanejo stroški, gre za stroške, ki so nastali v zvezi z opravo naloženega mu dejanja. Do njihovega povračila je upravičen na podlagi drugega odstavka 10. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066261
ZP-1 člen 19, 19a, 20, 20/3. ZP-1J člen 42.
prisilna izterjava globe - nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pravna oseba
Tudi na podlagi določb novele ZP-1J storilka pravna oseba globe ne more nadomestiti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060478
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 82. ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 156, 156/2, 157, 157/5, 157/6, 157/7, 157d, 168, 168/2. ZKUASP člen 44, 44/6, 44/7, 44/8, 45, 45/2, 56. ZPP člen 13. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del.
avtorski honorar – pravica radiodifuzne retransmisije – avtorski honorar za pravico kabelske retransmisije glasbenih del – Tarifa 1998 – Začasna tarifa 2012 – običajni honorar – honorar, določen v licenčnih pogodbah – Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del – minimalni honorar – združenje uporabnikov – veljaven skupni sporazum – Memorandum – objava Memoranduma v Uradnem listu – ugodnejša tarifa – odobritev Urada za intelektualno lastnino – predhodno vprašanje – presoja veljavnosti tarife kot predhodno vprašanje – pristojnost Sveta za avtorsko pravo
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, zakaj honorar, določen v licenčnih pogodbah, sklenjenih na podlagi Memoranduma iz leta 1999, ne predstavlja veljavne tarife. Memorandum namreč ni pridobil moči veljavnega skupnega sporazuma zato, ker ni bil objavljen v Uradnem listu (peti in šesti odstavek 157. člena ZASP, enako določata šesti in sedmi odstavek 44. člena ZKUASP, ki velja in se uporablja od 22. 10. 2016). Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo določilo 153. člena ZASP iz leta 1995, ki je v tretjem odstavku določal, da se lahko s tarifnimi sporazumi med kolektivno organizacijo in uporabniki ali združenji uporabnikov določijo posebne tarife. ZASP je v tretjem odstavku 153. člena res dopuščal določitev posebne tarife z združenji uporabnikov mimo uradno odobrene in objavljene tarife, vendar zgolj v primeru določitve nižje tarife od splošne, za kar pa v obravnavanem primeru, ko Tarifa 1998 vsebuje nižjo tarifo, kot znaša znesek nadomestila po navedenem Memorandumu iz leta 1999 in licenčnih pogodbah, ne gre.
Pritožbena navedba tožeče stranke, ki izpodbija višino honorarja (Tarifa 1998 določa minimalen honorar) kot neprimernega, ni utemeljena, ker se je na podlagi drugega odstavka 156. člena ZASP (sedaj enako določa drugi odstavek 45. člena ZKUASP) štelo, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne, in sicer dokler Svet za avtorsko pravo s pravnomočno odločbo ne odloči drugače. V obravnavani zadevi takšna odločba Sveta za avtorsko pravo ni bila izdana. Morebitni ugovori o nezakonitosti ali neprimernosti tarife tako v redni pravdi niso upoštevni.
ZPP člen 32, 32/1, 41, 41/1, 182, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-8. OZ člen 178, 179.
stvarna pristojnost – objektivna kumulacija zahtevkov – vrednost spornega predmeta – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – povrnitev nepremoženjske škode – pristojnost okrožnega sodišča
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožniku dejansko odreklo pravico do objektivne kumulacije zahtevkov, razlogov za takšno odločitev pa ni navedlo, kar onemogoča njen celovit pritožbeni preizkus. Stališče, da nepremoženjski spor ne more imeti denarnega ekvivalenta, v tem primeru ni uporabno. Že samo vrednost tožnikovega denarnega zahtevka namreč presega znesek, ki po prvem odstavku 32. člena ZPP predstavlja mejno vrednost za stvarno pristojnost okrožnega sodišča.
spor majhne vrednosti – tek zakonskih zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zapadlost računa – zamuda dolžnika
Odločitev o obveznosti plačila in pričetku teka zakonskih zamudnih obresti temelji na ugotovitvah, da je tožnica zatrjevala, da je račun zapadel v plačilo 22. 8. 2015 in da toženka ni obrazloženo nasprotovala tej navedbi. Opira se na prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ.
odškodnina za negmotno škodo - zdrs na stopnicah v bazen - mokre ploščice - vzročna zveza
Tožena stranka utemeljeno, tudi glede na tožničino izpovedbo, sklepa, da je morala tožnica, ko se je že nahajala na ravnini pod stopnicami, obremeniti eno nogo, da bi drugo lahko razbremenila in si obula natikač, in da ji je takrat spodrsnilo. Tako dogajanje pa nima nobene vzročne povezave s stopnicami, ki vodijo v bazen. Po obrazloženem ima pritožba tudi prav, da dejstvo, da gre za bazen za neplavalce, in dejstvo, da imajo stopnice ograjo le na eni strani, ne moreta biti v vzročni zvezi z nesrečo, saj je tožnica padla po tem, ko je že z obema nogama stala na ploščicah pred stopnicami in je hotela obuti natikače. Do padca je torej prišlo, ko je tožnica že zaključila s hojo po stopnicah oziroma sestopanjem, in ne ko je uporabljala stopnišče za vstop v vodo, katero mora imeti po določbi 22. člena Pravilnika o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in varstvo pred utopitvami v kopališčih na obeh straneh prijemališča za roke.
ZPP člen 274, 274/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 14a, 14a/3.
ponovni predlog za taksno oprostitev – res iudicata – rok za plačilo sodne takse – opozorila sodišča o teku roka – dopis – napačen dopis sodišča
Okoliščina, da je bilo o predlogu tožeče stranke že pravnomočno odločeno (predlog za taksno oprostitev je bil zavrnjen), predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega. Le nove, spremenjene okoliščine, bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu.
Z dopisom o teku roka za plačilo sodne takse stranki ni mogoče podeliti pravice do pritožbe, ki zakonsko ni dovoljena.
zdraviliško zdravljenje - vrnitev v prejšnje stanje
Ker niti tožnik niti njegova pooblaščenka nista pristopila na glavno obravnavo, čeprav sta bila pravilno vabljena, jo je sodišče izvedlo v njuni odsotnosti. Upravičeni razlogi za neudeležbo na naroku niso podani, zato je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnjen.
odpoved najemne pogodbe - neprofitno stanovanje – opozorilo na kršitve
Najemno pogodbo za neprofitno stanovanje je mogoče odpovedati le iz razlogov po prvem odstavku 103. člena SZ-1,če je bil najemnik na kršitve pravilno opozorjen po tretjem odstavku 103. člena SZ-1.
Pritegnitev cenilca v sodni postopek z nalogo cenitve nepremičnine je obvezno in ni odvisno od volje oziroma odločitve stranke ali sodišča, kot to zmotno meni pritožba. Ker je cenitev nepremičnine opravljena s strani sodnega cenilca obligatorno procesno dejanje v postopku nepremičninske izvršbe, so stroški, ki nastanejo z delom sodnega cenilca, za izvršbo potrebni stroški.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdvT je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdvT (do višjega plačila za delo odvetniku) pa so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči nični. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da znašajo stroški tožnice v tem postopku polovico zneska, kot bi odvetniku pripadal po odvetniški tarifi. Le stroški v tej višini so tožnici dejansko nastali in zato le ti stroški predstavljajo potrebne pravdne stroške tožnice. Zato je neutemeljeno zavzemanje tožnice v pritožbi, da bi ji morala tožena stranka povrniti priznane stroške v celoti.
ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje po pravilih pravdnega postopka - služnost v javno korist - priposestvovanje - upravna odločba - odškodninski zahtevek
Na podlagi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 pripada lastniku odškodnina, če je na njegovi(h) nepremični(nah) ustanovljena služnost v javno korist. Odškodnina obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček. Le v tem obsegu odloča sodišče o odškodninskem zahtevku v nepravdnem postopku na podlagi 97. člena ZNP.
Sodišče prve stopnje je sprejelo pravilno odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, saj za taksno oprostitev niso bili izpolnjeni pogoji, utemeljeno pa je (upoštevajoč vrednost spora in višino sodne takse) ugodilo podrednemu predlogu tožeče stranke za obročno plačilo takse v 12 mesečnih obrokih.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017027
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljani sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah . Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (in sicer praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu že prenehala pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe, zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni bilo več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1, ki velja le za predstavnike delavcev, oziroma pod pogoji iz 2. odstavka 215. člena ZDR-1.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ in ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma 2. odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 2. odstavku 215. člena ZDR-1 oziroma po določbi 113. člena ZDR-1, je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
zdravljenje v tujini - zobnoprotetično zdravljenje - čakalni seznam - napotnica
Ker je tožnik zobnoprotetične storitve na Hrvaškem koristil, ne da bi se vpisal na čakalni seznam izvajalca teh storitev v Sloveniji in mu zato tudi ni bila določena čakalna doba, in pri izvajalcu storitev v Sloveniji na osnovni ravni sploh ni bil pregledan, zato mu ni bila izdana niti napotnica za eventualno specialistično zdravljenje, niso izpolnjeni pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
ZDR-1 člen 77, 137, 137/7, 137/8. ZZVZZ člen 32, 32/1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razlogov
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki zaradi opravljanja dela v tujini (Nemčiji) od 18. 5. 2014 dalje, nazadnje po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 4. 9. 2014 do vključno 8. 12. 2014. Odjava tožnika iz obveznega socialnega zavarovanja (z dnem 31. 10. 2014) je bila glede na določbo 77. člena ZDR-1, ki ureja načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, nezakonita, kar pomeni, da je utemeljen zahtevek za prijavo v zavarovanje in plačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust na podlagi delovnega razmerja pri toženi stranki od 18. 5. 2014 do 8. 12. 2014 ter izplačilo razlike nadomestila plač v času od 1. 11. 2014 do vključno 8. 12. 2014.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – višina škode – zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode – zahtevek za povrnitev premoženjske škode – seštevanje zahtevkov – pristojnost okrožnega sodišča
Če vsa škoda in zanjo zahtevana odškodnina izvirata iz istega škodnega dogodka, se vrednost spornega predmeta ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov.