PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066261
ZP-1 člen 19, 19a, 20, 20/3. ZP-1J člen 42.
prisilna izterjava globe - nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pravna oseba
Tudi na podlagi določb novele ZP-1J storilka pravna oseba globe ne more nadomestiti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
ZPP člen 274, 274/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 14a, 14a/3.
ponovni predlog za taksno oprostitev – res iudicata – rok za plačilo sodne takse – opozorila sodišča o teku roka – dopis – napačen dopis sodišča
Okoliščina, da je bilo o predlogu tožeče stranke že pravnomočno odločeno (predlog za taksno oprostitev je bil zavrnjen), predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega. Le nove, spremenjene okoliščine, bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu.
Z dopisom o teku roka za plačilo sodne takse stranki ni mogoče podeliti pravice do pritožbe, ki zakonsko ni dovoljena.
spor majhne vrednosti – tek zakonskih zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zapadlost računa – zamuda dolžnika
Odločitev o obveznosti plačila in pričetku teka zakonskih zamudnih obresti temelji na ugotovitvah, da je tožnica zatrjevala, da je račun zapadel v plačilo 22. 8. 2015 in da toženka ni obrazloženo nasprotovala tej navedbi. Opira se na prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ.
IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081659
ZIZ člen 7, 7/3, 292. ZD člen 163, 188, 188/3. ZPP člen 242. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 38, 38-29, 42, 42/8, 58, 58/6. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 24. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev člen 10, 10/2.
izvršitelj – stroški – stroški izvršitelja – stroški v zvezi z opravo dejanja izvršitelja – plačilo dela izvršitelja – popis premoženja – prisotnost dveh polnoletnih občanov
Kadar mora za opravo dejanja, ki mu ga naloži sodišče, izvršitelj sam zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov in mu s tem nastanejo stroški, gre za stroške, ki so nastali v zvezi z opravo naloženega mu dejanja. Do njihovega povračila je upravičen na podlagi drugega odstavka 10. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev.
ZPP člen 32, 32/1, 41, 41/1, 182, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-8. OZ člen 178, 179.
stvarna pristojnost – objektivna kumulacija zahtevkov – vrednost spornega predmeta – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – povrnitev nepremoženjske škode – pristojnost okrožnega sodišča
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožniku dejansko odreklo pravico do objektivne kumulacije zahtevkov, razlogov za takšno odločitev pa ni navedlo, kar onemogoča njen celovit pritožbeni preizkus. Stališče, da nepremoženjski spor ne more imeti denarnega ekvivalenta, v tem primeru ni uporabno. Že samo vrednost tožnikovega denarnega zahtevka namreč presega znesek, ki po prvem odstavku 32. člena ZPP predstavlja mejno vrednost za stvarno pristojnost okrožnega sodišča.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084959
SZ-1 člen 44, 44/3. SPZ člen 119, 119/6. ZPP člen 454, 454/1.
upravnik - rezervni sklad - uveljavljanje sredstev rezervnega sklada - aktivna procesna legitimacija upravnika za izterjavo vplačil v rezervni sklad - spor majhne vrednosti - načelo neposrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
V preteklosti neenotna sodna praksa o upravnikovi legitimaciji za uveljavljanje sredstev rezervnega sklada je od izdaje sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 263/2015 usklajena. Aktivna procesna legitimacija upravnika za izterjavo vplačil v rezervni sklad je podana že na podlagi zakona.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060478
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 82. ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 156, 156/2, 157, 157/5, 157/6, 157/7, 157d, 168, 168/2. ZKUASP člen 44, 44/6, 44/7, 44/8, 45, 45/2, 56. ZPP člen 13. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del.
avtorski honorar – pravica radiodifuzne retransmisije – avtorski honorar za pravico kabelske retransmisije glasbenih del – Tarifa 1998 – Začasna tarifa 2012 – običajni honorar – honorar, določen v licenčnih pogodbah – Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del – minimalni honorar – združenje uporabnikov – veljaven skupni sporazum – Memorandum – objava Memoranduma v Uradnem listu – ugodnejša tarifa – odobritev Urada za intelektualno lastnino – predhodno vprašanje – presoja veljavnosti tarife kot predhodno vprašanje – pristojnost Sveta za avtorsko pravo
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, zakaj honorar, določen v licenčnih pogodbah, sklenjenih na podlagi Memoranduma iz leta 1999, ne predstavlja veljavne tarife. Memorandum namreč ni pridobil moči veljavnega skupnega sporazuma zato, ker ni bil objavljen v Uradnem listu (peti in šesti odstavek 157. člena ZASP, enako določata šesti in sedmi odstavek 44. člena ZKUASP, ki velja in se uporablja od 22. 10. 2016). Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo določilo 153. člena ZASP iz leta 1995, ki je v tretjem odstavku določal, da se lahko s tarifnimi sporazumi med kolektivno organizacijo in uporabniki ali združenji uporabnikov določijo posebne tarife. ZASP je v tretjem odstavku 153. člena res dopuščal določitev posebne tarife z združenji uporabnikov mimo uradno odobrene in objavljene tarife, vendar zgolj v primeru določitve nižje tarife od splošne, za kar pa v obravnavanem primeru, ko Tarifa 1998 vsebuje nižjo tarifo, kot znaša znesek nadomestila po navedenem Memorandumu iz leta 1999 in licenčnih pogodbah, ne gre.
Pritožbena navedba tožeče stranke, ki izpodbija višino honorarja (Tarifa 1998 določa minimalen honorar) kot neprimernega, ni utemeljena, ker se je na podlagi drugega odstavka 156. člena ZASP (sedaj enako določa drugi odstavek 45. člena ZKUASP) štelo, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne, in sicer dokler Svet za avtorsko pravo s pravnomočno odločbo ne odloči drugače. V obravnavani zadevi takšna odločba Sveta za avtorsko pravo ni bila izdana. Morebitni ugovori o nezakonitosti ali neprimernosti tarife tako v redni pravdi niso upoštevni.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066251
ZP-1 člen 4, 4/3, 25, 25/2. ZVoz člen 50, 50/8. ZPrCP člen 105, 105/3, 105/3-4.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom alkohola - sankcije za prekršek - odvzem predmetov - lastništvo predmeta - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem vozila - načelo sorazmernosti - zaslišanje lastnika predmeta
Zaslišanje lastnika predmeta ni potrebno, če sodišče z drugimi izvedenimi dokazi ugotovi, da razlogi splošne varnosti in razlogi varovanja življenja in zdravja ljudi utemeljujejo izrek stranske sankcije odvzem predmeta, ki ni obdolženčeva last.
odškodnina za negmotno škodo - zdrs na stopnicah v bazen - mokre ploščice - vzročna zveza
Tožena stranka utemeljeno, tudi glede na tožničino izpovedbo, sklepa, da je morala tožnica, ko se je že nahajala na ravnini pod stopnicami, obremeniti eno nogo, da bi drugo lahko razbremenila in si obula natikač, in da ji je takrat spodrsnilo. Tako dogajanje pa nima nobene vzročne povezave s stopnicami, ki vodijo v bazen. Po obrazloženem ima pritožba tudi prav, da dejstvo, da gre za bazen za neplavalce, in dejstvo, da imajo stopnice ograjo le na eni strani, ne moreta biti v vzročni zvezi z nesrečo, saj je tožnica padla po tem, ko je že z obema nogama stala na ploščicah pred stopnicami in je hotela obuti natikače. Do padca je torej prišlo, ko je tožnica že zaključila s hojo po stopnicah oziroma sestopanjem, in ne ko je uporabljala stopnišče za vstop v vodo, katero mora imeti po določbi 22. člena Pravilnika o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in varstvo pred utopitvami v kopališčih na obeh straneh prijemališča za roke.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017028
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem zadržanje učinkovanja ni več možno. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več zadevah. Ko torej odpovedana pogodba preneha veljati, takrat zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več možno, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ. Ker predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnico veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi takšne zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
OZ člen 131, 138, 171, 174, 179, 185. KZ člen 133. ZPP člen 14, 216.
pretep – fizično nasilje – udarec – vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – silobran – ugovor deljene odgovornosti – soprispevek – povrnitev nepremoženjske škode – razpočna rana nad očesom – ugriz – ugrizna rana – odkrhnjenje dela kosi na kostnem členku kazalca – udarnina – odrgnina – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – cepljenje proti tetanusu – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – premoženjska škoda – prevozni stroški zaradi zdravljenja – kilometrina – strošek bencina – prosti preudarek – stroški po temelju – stroški po višini
Toženčev odziv, to je grob fizični obračun s tožnikom, ker ni takoj zapustil njegovega zemljišča, je bil povsem neprimeren in ga nikakor ni mogoče uvrstiti v okvir dovoljene samopomoči, na katero se sklicuje toženec.
Sodna praksa prisoja odškodnino za strah tudi, če je bil škodni dogodek izrazito kratkotrajne narave (npr. trčenje motornih vozil). Tak pa obravnavani primer niti ni bil, saj se je toženec zagnal v tožnika, ga zbil na tla, močno ugriznil v prst in potem, ko se je tožnik izvil iz njegovega prijema, še stekel za tožnikom, ki je pred njim pobegnil.
Pravično denarno odškodnino za strah, ki je enotna kategorija nepremoženjske škode, predstavlja znesek 700,00 EUR.
Kot trajno posledico je sodni izvedenec medicinske stroke ugotovil le manjše mravljinčenja na vrhu jagodice prsta, ki ga tožnik čuti ob daljšem igranju na kitaro. Gre za neznatno škodo, ki ne daje podlage za prisojo pravične denarne odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Povedano drugače: tudi če bi toženca v ugovoru zoper izdano začasno odredbo zatrjevala, da je terjatev zaradi prvih treh plačil delno prenehala, to na ugotovitev, da je (zapadla) terjatev tožnice (z verjetnostjo) izkazana, ne bi vplivalo. Pravica zahtevati relativno neveljavnost pravnega dejanja z delnim plačilom terjatve namreč ne preneha, ampak se po obsegu zgolj zmanjša.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko stanje – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi prvega sodišča, da niso podani pogoji za tožnikovo celotno oprostitev plačila sodne takse. Inštitut taksne oprostitve je treba razlagati restriktivno, saj je namenjen socialno najbolj ogroženim slojem prebivalstva, tožnika pa v ta krog ni mogoče uvrstiti, saj prejema dohodek, poleg tega pa je tudi lastnik nepremičnine v vrednosti 75.000,00 EUR, v kateri ne živi.
pripor - preizkus pripornih razlogov po uradni dolžnosti - priporni razlog ponovitvene nevarnosti - sorazmernost ukrepa
Glede na težo in številčnost kaznivih dejanj, za katera je bila obdolženemu že izrečena devetmesečna zaporna kazen, dejstvo, da je bila obdolženemu za kaznivo dejanje v ločeno vodenem kazenskem postopku izrečena trimesečna zaporna kazen, v ponovljenem kazenskem postopku pa je pričakovati najmanj sedemmesečno zaporno kazen, je še vedno podano sorazmerje med z Ustavo varovano pravico obdolženega do osebne svobode ter ustavno varovano pravico do varstva premoženja ljudi.
poslabšanje invalidnosti - invalidnost III. kategorije - delo s krajšim delovnim časom - nove pravice iz invalidskega zavarovanja
Tožnik ima kot i
nvalid III. kategorije pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Ker do dokončnosti izpodbijane odločbe ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem novega primera invalidnosti, je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega neutemeljen.
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah. Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Sprememba zakona pa v ničemer ne vpliva na dejstvo, da zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ, ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnico veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
V tej zadevi tožnik uveljavlja plačilo odškodnine zaradi diskriminacije pri izbiri kandidata za prosto delovno mesto učitelja informatike in računalništva. Neizbrani kandidat lahko uveljavlja samo zahtevek za odškodnino, ne pa tudi tožbenega zahtevka, kot ga je postavil tožnik. Tožnik je namreč uveljavljal ugotovitev dejstev oziroma navaja dejstva, ki ne pomenijo uveljavljanja odškodnine iz naslova diskriminacije. V skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP sodišče prve stopnje izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP). Ker sodišče prve stopnje o tem delu tožbenega zahtevka ni smelo meritorno odločiti, saj ne spada v sodno pristojnost, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in v tem delu tožbo zavrglo.
Ker tožena stranka ni izbrala nikogar, tožnik pa ni izkazal za verjetno, da bi bil diskriminiran, kar je mogoče razumeti kot da ni navedel okoliščin, ki bi opravičevale domnevo o diskriminaciji, tožena stranka ni ravnala protipravno oziroma nedopustno. Ker ni podan eden izmed elementov civilnega odškodninskega delikta, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – sodna razveza – denarno nadomestilo
Razlog za očitana ravnanja tožnika niso njegova nezmožnost oz. premajhna zmožnost za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela. ZDR-1 določa, da delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved (člen 83/2). Eden od razlogov za redno odpoved je tudi razlog nesposobnosti (2. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Dokazno breme za obstoj odpovednega razloga je na delodajalcu (člen 81/1 ZDR-1). Ker toženka v tem sporu obstoja zatrjevanega odpovednega razloga ni dokazala, iz izvedenih dokazov pa očitno kaže na obstoj krivdnega razloga, je prvostopno sodišče zakonito zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožnik je kršil svoje delovne obveznosti, zaradi katerih bi mu toženka lahko podala redno odpoved iz krivdnega razloga. Seveda bi postopek za takšno odpoved trajal še nekaj časa (toženka bi namreč morala predhodno podati opomin pred odpovedjo). Je pa res, da je toženka s podano odpovedjo tožniku priznala tudi odpovedni rok in odpravnino. Poleg tega bi tožnik lahko uveljavil pravice iz naslova brezposelnosti, česar pa ni izkoristil, ker se je skoraj takoj drugje zaposlil. Prav tako ni mogoče zanemariti dejstva, da je toženka tožniku izplačala odpravnino v znesku 1.980,00 EUR, da tožnik zaradi razveljavitve izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi do odpravnine ni upravičen in da toženka niti ni zahtevala vrnitve te odpravnine. Zato na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da primerno denarno povračilo znaša pet plač oziroma 5.500,00 EUR.
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka
Gre namreč za dejanski zaključek o tem, kdaj je bilo stanje tožnika stabilizirano in o tem, da bi tožnik glede na vse okoliščine primera ob običajni meri skrbnosti lahko uveljavljal odškodninski zahtevek. Nenazadnje tožnik tudi sam navaja, da se po opravljeni fizioterapiji na kontrolni pregled k specialistu ni naročil zato, ker je bilo po fizikalni terapiji njegovo stanje boljše. Narava poškodbe je tožencu zapustila določene posledice oziroma invalidnost, vendar nadaljnje zdravljenje v zvezi s tem ne predstavlja več zdravljenja od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, ampak zgolj zdravljenje invalidnosti.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – zahtevek za določitev deležev na skupnem premoženju – zahtevek na plačilo sredstev upniku – izvršba na delež skupnega premoženja – dokazno breme – materialno dokazno breme – procesno dokazno breme – ugotovitvena tožba
Tožeča stranka ima na podlagi predmetne sodbe možnost, da z izvršbo poseže na toženčev delež gotovine oziroma na toženčevo terjatev, ki jo ima slednji do toženke. Razlogovanje tožeče stranke, da ji je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo njenega dajatvenega zahtevka odvzelo možnost uspeha v postopku izvršbe, zato ni pravilno. Zahtevek v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da je dolžna toženka ½ skupnega premoženja izročiti, nakazati oziroma plačati tožencu, je tako (z vidika izvršbe) ne le nepotreben, temveč v zakonu zanj tudi ni najti ustrezne pravne podlage.