Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna. Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravnih dejanj, razen če gre za separatne stroške.
ZD člen 10. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 12.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - pomanjkljiva dokazna presoja - kršitev pravice do izjave - dolžnost sodišča, da se opredeli do vseh relevantnih dokazov
Kot predhodno vprašanje je sodišče prve stopnje ugotavljalo obstoj zunajzakonske skupnosti tožnika s pokojno.
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki ni dokazno ocenilo izpovedb strank in prič, ampak jih je zgolj povzelo v sodbo, pomanjkljiva in v določenih delih celo neobrazložena. O tem, katera dejstva sodišče šteje za dokazana je potrebno odločati na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Argument, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, da si je ustvarilo splošen vtis o razmerju med tožnikom in zapustnico je vsebinsko prazen argument. V skladu z 8. členom ZPP se mora sodišče prve stopnje posebej opredeliti tudi do dokazov, ki so si nasprotujoči, pojasniti je potrebno v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne ter seveda za to navesti ustrezne razloge.
Sodišče prve stopnje bo nadalje v ponovljenem postopku zunajzakonsko skupnost presojalo v skladu z 12. členom ZZZDR glede na 10. člen ZD in upoštevati tudi kriterije, ki jih je pri ugotavljanju zunajzakonske skupnosti že izoblikovala sodna praksa. Pri tem bo upoštevalo, da je šlo za starejši osebi in da takšna zveza ne more sloneti na enakih temeljih oz. ne more imeti istih poudarkov kot pri mlajših ljudeh, vendar mora kljub vsemu po vsebini in tudi navzven izkazovati skupnost podobno zakonski zvezi.
Ker pravne posledice prenehanja pogodbe niso kogentno urejene z zakonom, sta se pravdni stranki v okviru pogodbene avtonomije dogovorili za posledice, ki v ničemer ne nasprotujejo prisilnim predpisom oziroma moralnim načelom. Stranki leasing pogodbe se namreč lahko v naprej dogovorita, na kakšen način se bo izračunal pozitivni pogodbeni interes leasingodajalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078113
OZ člen 108, 619, 628, 642, 642/3. ZPP člen 258, 258/2, 258/3, 261, 261/3, 286b, 286b/1.
podjemna pogodba – učinek odstopa od pogodbe po delno izvršenih delih – zapadlost obveznosti – dokončanje del – prevzem del – zaslišanje stranke – odsotnost z naroka – prekluzija grajanja procesnih kršitev – dokazna ocena
Ker je pritožnica dela prevzela, to na podlagi tretjega odstavka 642. člena OZ pomeni potrditev izvršenega dela. Po določbi tretjega odstavka 642. člena OZ naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi, razen če ni drugače dogovorjeno.
Pritožnica navaja, da je sodišče zmotno uporabilo 619. člen OZ, ker naj obveznost še ne bi zapadla, saj tožeča stranka še ni izvedla vseh del. Iz spisa izhaja, da je prišlo do predčasnega prenehanja pogodbe, odstop od pogodbe pa ima lahko za posledico le povrnitev škode, če so izpolnjene tudi ostale predpostavke odškodninske odgovornosti. Ne pomeni pa, da zaradi odstopa od pogodbe pritožnica ne bi bila dolžna plačati tistih del in vgrajenega materiala, ki jih je tožeča stranka do takrat že izvedla, pritožnica pa prevzela. Prenehanje pogodbe v tem primeru učinkuje za naprej. Da bi pogodbena dela, ki predstavljajo zaporedne obveznosti, pomenila celoto, pa pritožnica ni zatrjevala.
ZPP člen 81, 191, 191/2, 196.. ZOdvT tarifna številka 1200.
tožba na razveljavitev pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - enotno in nujno sosporništvo - pasivna legitimacija - nesklepčnost tožbe - naknadno sosporništvo - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - odmera pravdnih stroškov - povišanje nagrade za zastopanje več strank - nagrada za postopek
V primeru zahtevkov za razveljavitev pravnih poslov (ali ugotovitev ničnosti) so vse pogodbene stranke nujni in enotni sosporniki.
ZPP člen 347, 347/6. ZZZDR člen 2, 48, 103, 103/1, 105, 105a, 123, 123/1, 133.
zahtevek za povrnitev stroškov preživljanja mladoletnega otroka - verzijski zahtevek - razpad zunajzakonske skupnosti - življenje v družinski skupnosti na istem naslovu še tudi po razpadu zunajzakonske skupnosti - prenehanje družinske skupnosti staršev in njihovih mladoletnih otrok - skupno varstvo in vzgoja otrok - skupno preživljanje mladoletnih otrok - dogovor o porazdelitvi stroškov - prispevek očeta k preživljanju mladoletnega sina - plačevanje stanovanjskega kredita - neobstoj preživninske obveznosti - nedopustna prevalitev trditvenega in dokaznega bremena na toženca - pritožbena obravnava
Ob ugotovljenih okoliščinah, ko se je mladoletni sin pravdnih strank v vtoževanem obdobju preživljal v okviru družinske skupnosti, skupaj z obema staršema in v skupnem gospodinjstvu, saj do sklenitve Sporazuma ni bil dodeljen v varstvo in vzgojo nobenemu od staršev, tožnica do uveljavljanega verzijskega zahtevka ni upravičena.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listine, ki so podlaga za vpis - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice
Sama sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da spada predmetna nepremičnina v skupno premoženje pritožnice in predlagatelja in da znaša njen solastninski delež 76/100, predlagatelja pa 24/100, glede na stanje zemljiške knjige ni zadostna podlaga za vpis solastninske pravice predlagatelja in pritožnice, ki ne eden, ne drugi (oziroma niti oba) nista vpisana v zemljiški knjigi kot lastnika.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023276
SPZ člen 10. ZIZ člen 64, 65, 65/3. ZPP člen 155. ZZK-1 člen 8.
nedopustnost izvršbe na nepremičnino - nevpisana lastninska pravice - pravica, ki preprečuje izvršbo - prisilna hipoteka - varstvo dobrovernega hipotekarnega upnika - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - stroški odgovora na pritožbo - potrebnost stroškov
Nevpisana lastninska pravica ima prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico ne glede na način pridobitve lastninske pravice.
Nesporno je, da razveljavitev pogodbe učinkuje ex tunc, slednje pa pomeni, da je tretja oseba, ki v izvršilnem postopku izloča nepremičnino, to je v konkretnem primeru tožeča stranka, pridobila pravico, ki preprečuje izvršbo že pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi. S tem pa se pokaže za nerelevantno vedenje tožene stranke (upnice v izvršilnem postopku) oz. njena dobra vera, slednje bi namreč pomenilo, da v primeru upničine dobrovernosti, izločitveni zahtevek zoper njo ne bi bil uspešen.
Pritožnica nadalje graja stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Pri tem se sklicuje na 160. člen ZPP. S tem pa tožena stranka ni uspela izkazati, da je utemeljeno menila, da na sporni nepremičnini ne obstajajo pravice drugih, ki bi preprečevala izvršbo in je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo stroške postopka na prvi stopnji, pravilna.
nujna pot - redna raba stavbnega zemljišča - vožnja s težkimi tovornimi vozili - denarno nadomestilo - število uporabnikov
Redna raba stavbnega zemljišča je namreč ta, da se na njem zgradi stanovanjska hiša. V času gradnje redno rabo nepremičnine predstavlja tudi vožnja s težjimi tovornimi vozili od 3,5 t, za dostavo materiala in gradbenih strojev, vendar samo toliko, kolikor je to potrebno, da se zgradi stanovanjska hiša,v skladu s prostorskimi načrti.
Izvedenec tako mnenja ni izdelal pristransko, saj pred izdelavo mnenja niti ni vedel, da je v tej zadevi tožena zavarovalnica, za katero opravlja cenzorska dela. Sicer pa tožnik tudi sam v pritožbi navaja, da ne bi imel pomislekov glede izdelanega mnenja, če sodni izvedenec ne bi bil toženkin cenzor. Konkretnih pripomb na izvedensko mnenje, ki bi kazale na to, da bi bilo mnenje izdelano nepravilno, tožnik ni podal. Glede na vse navedeno zgolj dejstvo, da sodni izvedenec opravlja pogodbena dela za toženko v drugih zadevah, ni razlog za izločitev izvedenca oziroma neupoštevanje že izdelanega mnenja in postavitev novega izvedenca.
Toženec se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na učinke razvezane pogodbe in neopravljene storitve za mesec avgust, september, oktober in november 2014, saj sta pravne posledice prekinitve naročniškega razmerja stranki določili s pogodbo.
Tudi toženec tako tekom postopka na prvi stopnji ni izrecno zatrjeval, da je bila med njim in tožnico sklenjena pogodba o delu, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, in svojih ugovorov ni temeljil na določilih o poslovni odškodninski odgovornosti.
ZPP člen 227, 227/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 826.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - zakonska dolžnost - edicijska dolžnost - predložitev obračuna
Opustitev postopanja po prvem odstavku 227.člena ZPP predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti. Ker pa je sodišče prve stopnje dokazno breme glede višine tožbenega zahtevka prevalilo na tožečo stranko, čeprav je bila izročitev obračuna provizije zakonska in pogodbena dolžnost tožene stranke, in se pri tem v zvezi z višino tožbenega zahtevka v celoti oprlo na obračun, ki ga je tožena stranka predložila šele s svojo zadnjo pripravljalno vlogo, ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se do njega opredeli, ji je s tem odvzelo pravico do izjave. Relativna kršitev določb postopka je tako prerasla v bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017030
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah. Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Iz tožbenih navedb same tožnice izhaja, da je podpisala novo pogodbo o zaposlitvi dne 12. 10. 2016 z dnem veljavnosti 1. 10. 2016, tožbo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s predlogom za izdajo začasne odredbe pa je vložila 25. 10. 2016. Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ in ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnico veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
Navedena pritožba je vložena po preteku 15 dnevnega pritožbenega roka (ta se je v predmetni zadevi iztekel dne 1. 12. 2016) in zato je prvostopno sodišče postopalo povsem pravilno, ko je v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP3, pritožbo nasprotnega udeleženca zavrglo kot prepozno.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 48, 48/1, 50, 51, 51/1.
sodni izvedenec – nagrada izvedenca – zahtevnost izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je mnenje ocenilo kot zahtevno, torej ga je umestilo na drugo mesto po zahtevnosti na lestvici štirih. Dolžina pisnega mnenja pri oceni zahtevnosti ni odločilna. Tudi sicer pa mnenje ne obsega le ene strani in pol, toliko obsegajo izvedenčevi zaključki in odgovori na vprašanja (kar ni malo), celotno mnenje pa šest gosto pisanih strani. Izvedencu je bilo s sklepom zastavljenih sedem (kar ni malo) kompleksnih vprašanj. Tudi odgovori niso enostavni. Takšnega psihiatričnega mnenja ni mogoče opredeliti kot manj zahtevno mnenje.
izvedenec - izvedensko mnenje - nagrada izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje
Pritožba, ki smiselno izpodbija vsebino izvedenskega mnenja ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, s katerim je odločeno o nagradi izvedencu za opravljeno delo.
IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081659
ZIZ člen 7, 7/3, 292. ZD člen 163, 188, 188/3. ZPP člen 242. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 38, 38-29, 42, 42/8, 58, 58/6. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 24. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev člen 10, 10/2.
izvršitelj – stroški – stroški izvršitelja – stroški v zvezi z opravo dejanja izvršitelja – plačilo dela izvršitelja – popis premoženja – prisotnost dveh polnoletnih občanov
Kadar mora za opravo dejanja, ki mu ga naloži sodišče, izvršitelj sam zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov in mu s tem nastanejo stroški, gre za stroške, ki so nastali v zvezi z opravo naloženega mu dejanja. Do njihovega povračila je upravičen na podlagi drugega odstavka 10. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev.