Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna. Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravnih dejanj, razen če gre za separatne stroške.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - določitev deležev na skupnem premoženju - solastnina- skupna lastnina - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Delež na skupnem premoženju, o katerem govori 59. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, torej ni solastniški delež na vsaki posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč je določitev solastniških deležev posledica sporazuma delitve skupne stvari - delitve, ki je pravni posel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081267
ZPP člen 14, 163, 163/3, 185, 185/2, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-12. OZ člen 190, 193, 376. ZGD člen 439.
identično dejansko stanje – kaznivo dejanje zlorabe položaja – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko sodbo – res iudicata – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neupravičena pridobitev – vrnitev danega – zakonske zamudne obresti – varstvo pravic zastopanega – pravilnost zastopanja – načelo proste presoje dokazov – potrebnost sklepa skupščine o vložitvi tožbe – odločanje o spremembi tožbe brez sprejetja posebnega sklepa – stroški postopka – priglasitev stroškov postopka – razveljavitev prvotne odločbe – pravočasnost priglasitve stroškov postopka – konec ponovne glavne obravnave
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik.
Sodišče mora izdati poseben sklep o dovolitvi spremembe tožbe samo v primeru, ko tožena stranka spremembi nasprotuje, če se s spremembo strinja ali če se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, pa ni razloga za sodno intervencijo.
Če je odločba razveljavljena in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, stranke ne zadene prekluzija glede stroškov, ki jih ni zaznamovala do konca obravnave, ki je bila pred prvo - razveljavljeno odločitvijo sodišča prve stopnje. Povrnitev stroškov je namreč treba zahtevati do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, v primeru, ko sicer stranka ni pravočasno uveljavljala povračila stroškov, pa je bila odločba „ki je bila pred odločitvijo o stroških“, razveljavljena in je torej ni več.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004662
ZKP člen 372, 372/1, 372/1-3, 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova - izrek enotne kazni - kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
S pravnomočnostjo sodbe Okrajnega sodišča v Velenju z dne 14. 6. 2016, opr. št. II Kr 6918/2009, so kazni iz posameznih sodb, katerih združitev in izrek enotne kazni obsojenec ponovno zahteva, izgubile svojo samostojnost in kot take ne obstajajo več. Če bi sodišče prve stopnje ugodilo obsojenčevemu predlogu, bi kršilo načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023276
SPZ člen 10. ZIZ člen 64, 65, 65/3. ZPP člen 155. ZZK-1 člen 8.
nedopustnost izvršbe na nepremičnino - nevpisana lastninska pravice - pravica, ki preprečuje izvršbo - prisilna hipoteka - varstvo dobrovernega hipotekarnega upnika - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - stroški odgovora na pritožbo - potrebnost stroškov
Nevpisana lastninska pravica ima prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico ne glede na način pridobitve lastninske pravice.
Nesporno je, da razveljavitev pogodbe učinkuje ex tunc, slednje pa pomeni, da je tretja oseba, ki v izvršilnem postopku izloča nepremičnino, to je v konkretnem primeru tožeča stranka, pridobila pravico, ki preprečuje izvršbo že pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi. S tem pa se pokaže za nerelevantno vedenje tožene stranke (upnice v izvršilnem postopku) oz. njena dobra vera, slednje bi namreč pomenilo, da v primeru upničine dobrovernosti, izločitveni zahtevek zoper njo ne bi bil uspešen.
Pritožnica nadalje graja stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Pri tem se sklicuje na 160. člen ZPP. S tem pa tožena stranka ni uspela izkazati, da je utemeljeno menila, da na sporni nepremičnini ne obstajajo pravice drugih, ki bi preprečevala izvršbo in je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo stroške postopka na prvi stopnji, pravilna.
postopek po uradni dolžnosti - vpis na podlagi predhodne odredbe - pogoji za dovoljenost vpisa - načelo formalnosti
V predmetni zadevi gre za postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. To pomeni, da mora zemljiškoknjižno sodišče izvesti predhodno odredbo v zemljiški knjigi v besedilu, v kakršnem je bila izdana.
ZPP člen 347, 347/6. ZZZDR člen 2, 48, 103, 103/1, 105, 105a, 123, 123/1, 133.
zahtevek za povrnitev stroškov preživljanja mladoletnega otroka - verzijski zahtevek - razpad zunajzakonske skupnosti - življenje v družinski skupnosti na istem naslovu še tudi po razpadu zunajzakonske skupnosti - prenehanje družinske skupnosti staršev in njihovih mladoletnih otrok - skupno varstvo in vzgoja otrok - skupno preživljanje mladoletnih otrok - dogovor o porazdelitvi stroškov - prispevek očeta k preživljanju mladoletnega sina - plačevanje stanovanjskega kredita - neobstoj preživninske obveznosti - nedopustna prevalitev trditvenega in dokaznega bremena na toženca - pritožbena obravnava
Ob ugotovljenih okoliščinah, ko se je mladoletni sin pravdnih strank v vtoževanem obdobju preživljal v okviru družinske skupnosti, skupaj z obema staršema in v skupnem gospodinjstvu, saj do sklenitve Sporazuma ni bil dodeljen v varstvo in vzgojo nobenemu od staršev, tožnica do uveljavljanega verzijskega zahtevka ni upravičena.
nujna pot - redna raba stavbnega zemljišča - vožnja s težkimi tovornimi vozili - denarno nadomestilo - število uporabnikov
Redna raba stavbnega zemljišča je namreč ta, da se na njem zgradi stanovanjska hiša. V času gradnje redno rabo nepremičnine predstavlja tudi vožnja s težjimi tovornimi vozili od 3,5 t, za dostavo materiala in gradbenih strojev, vendar samo toliko, kolikor je to potrebno, da se zgradi stanovanjska hiša,v skladu s prostorskimi načrti.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listine, ki so podlaga za vpis - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice
Sama sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da spada predmetna nepremičnina v skupno premoženje pritožnice in predlagatelja in da znaša njen solastninski delež 76/100, predlagatelja pa 24/100, glede na stanje zemljiške knjige ni zadostna podlaga za vpis solastninske pravice predlagatelja in pritožnice, ki ne eden, ne drugi (oziroma niti oba) nista vpisana v zemljiški knjigi kot lastnika.
ZPP člen 81, 191, 191/2, 196.. ZOdvT tarifna številka 1200.
tožba na razveljavitev pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - enotno in nujno sosporništvo - pasivna legitimacija - nesklepčnost tožbe - naknadno sosporništvo - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - odmera pravdnih stroškov - povišanje nagrade za zastopanje več strank - nagrada za postopek
V primeru zahtevkov za razveljavitev pravnih poslov (ali ugotovitev ničnosti) so vse pogodbene stranke nujni in enotni sosporniki.
Navedena pritožba je vložena po preteku 15 dnevnega pritožbenega roka (ta se je v predmetni zadevi iztekel dne 1. 12. 2016) in zato je prvostopno sodišče postopalo povsem pravilno, ko je v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP3, pritožbo nasprotnega udeleženca zavrglo kot prepozno.
Izvedenec tako mnenja ni izdelal pristransko, saj pred izdelavo mnenja niti ni vedel, da je v tej zadevi tožena zavarovalnica, za katero opravlja cenzorska dela. Sicer pa tožnik tudi sam v pritožbi navaja, da ne bi imel pomislekov glede izdelanega mnenja, če sodni izvedenec ne bi bil toženkin cenzor. Konkretnih pripomb na izvedensko mnenje, ki bi kazale na to, da bi bilo mnenje izdelano nepravilno, tožnik ni podal. Glede na vse navedeno zgolj dejstvo, da sodni izvedenec opravlja pogodbena dela za toženko v drugih zadevah, ni razlog za izločitev izvedenca oziroma neupoštevanje že izdelanega mnenja in postavitev novega izvedenca.
Toženec se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na učinke razvezane pogodbe in neopravljene storitve za mesec avgust, september, oktober in november 2014, saj sta pravne posledice prekinitve naročniškega razmerja stranki določili s pogodbo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 48, 48/1, 50, 51, 51/1.
sodni izvedenec – nagrada izvedenca – zahtevnost izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je mnenje ocenilo kot zahtevno, torej ga je umestilo na drugo mesto po zahtevnosti na lestvici štirih. Dolžina pisnega mnenja pri oceni zahtevnosti ni odločilna. Tudi sicer pa mnenje ne obsega le ene strani in pol, toliko obsegajo izvedenčevi zaključki in odgovori na vprašanja (kar ni malo), celotno mnenje pa šest gosto pisanih strani. Izvedencu je bilo s sklepom zastavljenih sedem (kar ni malo) kompleksnih vprašanj. Tudi odgovori niso enostavni. Takšnega psihiatričnega mnenja ni mogoče opredeliti kot manj zahtevno mnenje.
izvedenec - izvedensko mnenje - nagrada izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje
Pritožba, ki smiselno izpodbija vsebino izvedenskega mnenja ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, s katerim je odločeno o nagradi izvedencu za opravljeno delo.
Tudi toženec tako tekom postopka na prvi stopnji ni izrecno zatrjeval, da je bila med njim in tožnico sklenjena pogodba o delu, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, in svojih ugovorov ni temeljil na določilih o poslovni odškodninski odgovornosti.
ZPP člen 227, 227/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 826.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - zakonska dolžnost - edicijska dolžnost - predložitev obračuna
Opustitev postopanja po prvem odstavku 227.člena ZPP predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti. Ker pa je sodišče prve stopnje dokazno breme glede višine tožbenega zahtevka prevalilo na tožečo stranko, čeprav je bila izročitev obračuna provizije zakonska in pogodbena dolžnost tožene stranke, in se pri tem v zvezi z višino tožbenega zahtevka v celoti oprlo na obračun, ki ga je tožena stranka predložila šele s svojo zadnjo pripravljalno vlogo, ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se do njega opredeli, ji je s tem odvzelo pravico do izjave. Relativna kršitev določb postopka je tako prerasla v bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017030
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah. Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Iz tožbenih navedb same tožnice izhaja, da je podpisala novo pogodbo o zaposlitvi dne 12. 10. 2016 z dnem veljavnosti 1. 10. 2016, tožbo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s predlogom za izdajo začasne odredbe pa je vložila 25. 10. 2016. Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ in ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnico veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZPP člen 32, 32/1, 41, 41/1, 182, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-8. OZ člen 178, 179.
stvarna pristojnost – objektivna kumulacija zahtevkov – vrednost spornega predmeta – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – povrnitev nepremoženjske škode – pristojnost okrožnega sodišča
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožniku dejansko odreklo pravico do objektivne kumulacije zahtevkov, razlogov za takšno odločitev pa ni navedlo, kar onemogoča njen celovit pritožbeni preizkus. Stališče, da nepremoženjski spor ne more imeti denarnega ekvivalenta, v tem primeru ni uporabno. Že samo vrednost tožnikovega denarnega zahtevka namreč presega znesek, ki po prvem odstavku 32. člena ZPP predstavlja mejno vrednost za stvarno pristojnost okrožnega sodišča.