ZFPPIPP člen 227, 383. ZPP člen 8, 116, 258, 258/2.
vrnitev v prejšnje stanje - odsotnost z naroka - neizvedba predlaganega dokaza - obrazložitev zavrnilnega sklepa - pravica do izjavljanja - pravica do kontradiktornega postopa
Glede na pritožbene navedbe pa zgolj dodaja, da razlogi kot jih omenja pritožnik, in sicer nedovolitev delodajalca, da se udeleži naroka na sodišču in strah pred izgubo službe, že sami po sebi ne predstavljajo upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, še posebej ob dejstvu, da je toženec vabilo na narok prejel že vsaj mesec dni pred samim narokom, za svoje trditve pa ni predlagal izvedbe nobenega dokaza.
Nad J. V. se je namreč že dne 22. 6. 2015 začel osebni stečaj, tožba pa je bila vložena dne 9. 11. 2015, ko se postopek zoper njega sploh ni mogel začeti, glede na prvi odstavek 227. člen v zvezi s 383. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Z objavo sklepa o začetku stečajnega postopka so namreč dne 22. 6. 2015 nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka. Ena od njih je, da upniki svoje terjatve zoper drugotoženca lahko uveljavljajo samo v stečajnem postopku in je bilo potrebno tožbo kot nedovoljeno, zoper drugotoženca, zavreči in ga k zaslišanju vabiti kot pričo.
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo, zakaj dokaza z zaslišanjem priče ni izvedlo, s tem pa ni ravnalo v skladu s 8. členom ZPP, ki predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno.
Ker se sodišče prve stopnje do toženčevih navedb ni opredelilo, mu je bila kršena
pravica
do
izjavljanja in pravica do kontradiktornega postopka, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar sodišču prve stopnje pritožba izrecno očita.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da sta bili verižni kompenzaciji simulirana pravna posla; dejansko je šlo za odpust obveznosti.
Odpust obveznosti pomeni oškodovanje stečajne mase, saj predstavlja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00008066
ZZK-1 člen 5, 8, 147, 200. ZNP člen 35, 35/5.
vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti - pomotni vpis - stanje zemljiške knjige ob vpisu - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - načelo začetka učinkovanja vpisov - stroški zemljiškoknjižnega postopka - stroški nepravdnega postopka
Ker se v zemljiškoknjižnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), sta udeleženca dolžna nositi sama svoje stroške zemljiškoknjižnega postopka tako na prvi kot na pritožbeni stopnji. Ne gre ne za krivdo ne za naključje v smislu petega odstavka 35. člena ZNP, zaradi česar bi jima morala povrniti stroške B. d.d.. Trditve o namernem šikaniranju so navržene in ne omogočajo pritožbenega preizkusa.
Postopek popravljanja pomot je urejen v 200. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Za ta postopek je bistvena določba drugega odstavka, po kateri se za postopek popravljanja pomotnega vpisa smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju tega zakona za vpise, o katerih sodišče odloča po uradni dolžnosti in 147. člen, po katerem sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ta postopek se je začel 4.3.2016, ko je sodišče prejelo obvestilo. Zato učinki tega postopka oz. vpisa lahko učinkujejo le od tega datuma dalje. V kolikor bi vpis učinkoval za nazaj, za kar se zavzema pritožba, bi bilo kršeno eno temeljnih načel, to je načelo zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) kot tudi načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1).
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023276
SPZ člen 10. ZIZ člen 64, 65, 65/3. ZPP člen 155. ZZK-1 člen 8.
nedopustnost izvršbe na nepremičnino - nevpisana lastninska pravice - pravica, ki preprečuje izvršbo - prisilna hipoteka - varstvo dobrovernega hipotekarnega upnika - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - stroški odgovora na pritožbo - potrebnost stroškov
Nevpisana lastninska pravica ima prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico ne glede na način pridobitve lastninske pravice.
Nesporno je, da razveljavitev pogodbe učinkuje ex tunc, slednje pa pomeni, da je tretja oseba, ki v izvršilnem postopku izloča nepremičnino, to je v konkretnem primeru tožeča stranka, pridobila pravico, ki preprečuje izvršbo že pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi. S tem pa se pokaže za nerelevantno vedenje tožene stranke (upnice v izvršilnem postopku) oz. njena dobra vera, slednje bi namreč pomenilo, da v primeru upničine dobrovernosti, izločitveni zahtevek zoper njo ne bi bil uspešen.
Pritožnica nadalje graja stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Pri tem se sklicuje na 160. člen ZPP. S tem pa tožena stranka ni uspela izkazati, da je utemeljeno menila, da na sporni nepremičnini ne obstajajo pravice drugih, ki bi preprečevala izvršbo in je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo stroške postopka na prvi stopnji, pravilna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023378
KZ-1 člen 37, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372/3.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - očitki bistvenih kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožnice - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena
Glede na to, da je Vrhovno sodišče RS s sodbo I Ips 20253/2014, dne 10. 11. 2016 obsojenega S.O. oprostilo storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1, kar je pritožbeno sodišče moralo upoštevati pri uradnem preizkusu napadene sodbe glede odločbe o kazenski sankcij izrečeni obdolženemu S.O. z napadeno sodbo, je ob reševanju pritožb zagovornikov obdolženih in okrožne državne tožilke, odločilo tako kot izhaja iz izreka te odločbe pod točko I, saj je sodba Vrhovnega sodišča RS dokončna, zato pritožbeno sodišče v razveljavljenem delu napadene sodbe, zadeve ni vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - določitev deležev na skupnem premoženju - solastnina- skupna lastnina - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Delež na skupnem premoženju, o katerem govori 59. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, torej ni solastniški delež na vsaki posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč je določitev solastniških deležev posledica sporazuma delitve skupne stvari - delitve, ki je pravni posel.
Obdolženec nad oškodovancem ni izvajal prisile v takšnem smislu, da bi slednji moral kaj trpeti in se je tudi takoj, ko je oškodovanec hotel poklicati policijo, umaknil in odšel. Življenjsko logično in neizogibno pa je, da je vsaj nekaj trenutkov trpel, bil izpostavljen obdolženčevim grožnjam, vpitju in žalitvam, saj v nasprotnem primeru sploh ne bi moglo priti do storitve kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je zato ravnanje obdolženca, ki je opisano pod točko II izreka izpodbijane sodbe, nepravilno pravno opredelilo kot kaznivo dejanje prisiljenja, namesto kot kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1.
stroški zemljiškoknjižnega postopka - pravica do povračila stroškov
Stroške zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s 120. členom ZZK-1 ureja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Ta v 35. členu določa splošno pravilo, po katerem ima udeleženec pravico do povrnitve stroškov le, kadar zakon določa, da stroške trpi eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (ZZK-1 takšne določbe nima). Res mora udeleženec ne glede na izid postopka drugemu udeležencu povrniti stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar se ta določba ne nanaša na uspeh v postopku (na kar se sklicuje pritožnik), temveč na dejanja, katerih namen je na primer zavlačevanje (zemljiškoknjižnega) postopka.
postopek po uradni dolžnosti - vpis na podlagi predhodne odredbe - pogoji za dovoljenost vpisa - načelo formalnosti
V predmetni zadevi gre za postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. To pomeni, da mora zemljiškoknjižno sodišče izvesti predhodno odredbo v zemljiški knjigi v besedilu, v kakršnem je bila izdana.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listine, ki so podlaga za vpis - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice
Sama sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da spada predmetna nepremičnina v skupno premoženje pritožnice in predlagatelja in da znaša njen solastninski delež 76/100, predlagatelja pa 24/100, glede na stanje zemljiške knjige ni zadostna podlaga za vpis solastninske pravice predlagatelja in pritožnice, ki ne eden, ne drugi (oziroma niti oba) nista vpisana v zemljiški knjigi kot lastnika.
stroški kazenskega postopka - stroški privedbe obdolženca - stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku – krivdni stroški
S pravnomočno sodbo, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega, je sodišče prve stopnje sicer res odločilo, da v skladu s četrtim odstavkom 95. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca obremenjujejo proračun, vendar pa specialno zakonsko določilo šestega odstavka 95. člena ZKP izrecno predpisuje, da določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP, torej ko so stroški kazenskega postopka povzročeni krivdno.
Navedena pritožba je vložena po preteku 15 dnevnega pritožbenega roka (ta se je v predmetni zadevi iztekel dne 1. 12. 2016) in zato je prvostopno sodišče postopalo povsem pravilno, ko je v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP3, pritožbo nasprotnega udeleženca zavrglo kot prepozno.
izvedenec - izvedensko mnenje - nagrada izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje
Pritožba, ki smiselno izpodbija vsebino izvedenskega mnenja ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, s katerim je odločeno o nagradi izvedencu za opravljeno delo.
ZPP člen 227, 227/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 826.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - zakonska dolžnost - edicijska dolžnost - predložitev obračuna
Opustitev postopanja po prvem odstavku 227.člena ZPP predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti. Ker pa je sodišče prve stopnje dokazno breme glede višine tožbenega zahtevka prevalilo na tožečo stranko, čeprav je bila izročitev obračuna provizije zakonska in pogodbena dolžnost tožene stranke, in se pri tem v zvezi z višino tožbenega zahtevka v celoti oprlo na obračun, ki ga je tožena stranka predložila šele s svojo zadnjo pripravljalno vlogo, ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se do njega opredeli, ji je s tem odvzelo pravico do izjave. Relativna kršitev določb postopka je tako prerasla v bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Toženec se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na učinke razvezane pogodbe in neopravljene storitve za mesec avgust, september, oktober in november 2014, saj sta pravne posledice prekinitve naročniškega razmerja stranki določili s pogodbo.
Tudi toženec tako tekom postopka na prvi stopnji ni izrecno zatrjeval, da je bila med njim in tožnico sklenjena pogodba o delu, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, in svojih ugovorov ni temeljil na določilih o poslovni odškodninski odgovornosti.
Izvedenec tako mnenja ni izdelal pristransko, saj pred izdelavo mnenja niti ni vedel, da je v tej zadevi tožena zavarovalnica, za katero opravlja cenzorska dela. Sicer pa tožnik tudi sam v pritožbi navaja, da ne bi imel pomislekov glede izdelanega mnenja, če sodni izvedenec ne bi bil toženkin cenzor. Konkretnih pripomb na izvedensko mnenje, ki bi kazale na to, da bi bilo mnenje izdelano nepravilno, tožnik ni podal. Glede na vse navedeno zgolj dejstvo, da sodni izvedenec opravlja pogodbena dela za toženko v drugih zadevah, ni razlog za izločitev izvedenca oziroma neupoštevanje že izdelanega mnenja in postavitev novega izvedenca.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 48, 48/1, 50, 51, 51/1.
sodni izvedenec – nagrada izvedenca – zahtevnost izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je mnenje ocenilo kot zahtevno, torej ga je umestilo na drugo mesto po zahtevnosti na lestvici štirih. Dolžina pisnega mnenja pri oceni zahtevnosti ni odločilna. Tudi sicer pa mnenje ne obsega le ene strani in pol, toliko obsegajo izvedenčevi zaključki in odgovori na vprašanja (kar ni malo), celotno mnenje pa šest gosto pisanih strani. Izvedencu je bilo s sklepom zastavljenih sedem (kar ni malo) kompleksnih vprašanj. Tudi odgovori niso enostavni. Takšnega psihiatričnega mnenja ni mogoče opredeliti kot manj zahtevno mnenje.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017030
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah. Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Iz tožbenih navedb same tožnice izhaja, da je podpisala novo pogodbo o zaposlitvi dne 12. 10. 2016 z dnem veljavnosti 1. 10. 2016, tožbo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s predlogom za izdajo začasne odredbe pa je vložila 25. 10. 2016. Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ in ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnico veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
odškodnina za negmotno škodo - zdrs na stopnicah v bazen - mokre ploščice - vzročna zveza
Tožena stranka utemeljeno, tudi glede na tožničino izpovedbo, sklepa, da je morala tožnica, ko se je že nahajala na ravnini pod stopnicami, obremeniti eno nogo, da bi drugo lahko razbremenila in si obula natikač, in da ji je takrat spodrsnilo. Tako dogajanje pa nima nobene vzročne povezave s stopnicami, ki vodijo v bazen. Po obrazloženem ima pritožba tudi prav, da dejstvo, da gre za bazen za neplavalce, in dejstvo, da imajo stopnice ograjo le na eni strani, ne moreta biti v vzročni zvezi z nesrečo, saj je tožnica padla po tem, ko je že z obema nogama stala na ploščicah pred stopnicami in je hotela obuti natikače. Do padca je torej prišlo, ko je tožnica že zaključila s hojo po stopnicah oziroma sestopanjem, in ne ko je uporabljala stopnišče za vstop v vodo, katero mora imeti po določbi 22. člena Pravilnika o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in varstvo pred utopitvami v kopališčih na obeh straneh prijemališča za roke.