Ker pravne posledice prenehanja pogodbe niso kogentno urejene z zakonom, sta se pravdni stranki v okviru pogodbene avtonomije dogovorili za posledice, ki v ničemer ne nasprotujejo prisilnim predpisom oziroma moralnim načelom. Stranki leasing pogodbe se namreč lahko v naprej dogovorita, na kakšen način se bo izračunal pozitivni pogodbeni interes leasingodajalca.
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna. Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravnih dejanj, razen če gre za separatne stroške.
S trenutkom, ko je tožnik postal lastnik parcele, na kateri stoji del stavbe št. 355, je nastopil dejanski stan iz 47. člena SPZ - stavba št. 355 sega na tuje zemljišče. Tako ima sedaj tožnik kot novi lastnik parcele, na katerem stoji del stavbe, kot tudi toženec kot pravni naslednik graditelja hiše št. 355, možnost sprožiti postopek po 47. členu SPZ, po katerem lahko lastnik zgradbe, katere del sega na, nad ali pod tujo nepremičnino predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023276
SPZ člen 10. ZIZ člen 64, 65, 65/3. ZPP člen 155. ZZK-1 člen 8.
nedopustnost izvršbe na nepremičnino - nevpisana lastninska pravice - pravica, ki preprečuje izvršbo - prisilna hipoteka - varstvo dobrovernega hipotekarnega upnika - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - stroški odgovora na pritožbo - potrebnost stroškov
Nevpisana lastninska pravica ima prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico ne glede na način pridobitve lastninske pravice.
Nesporno je, da razveljavitev pogodbe učinkuje ex tunc, slednje pa pomeni, da je tretja oseba, ki v izvršilnem postopku izloča nepremičnino, to je v konkretnem primeru tožeča stranka, pridobila pravico, ki preprečuje izvršbo že pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi. S tem pa se pokaže za nerelevantno vedenje tožene stranke (upnice v izvršilnem postopku) oz. njena dobra vera, slednje bi namreč pomenilo, da v primeru upničine dobrovernosti, izločitveni zahtevek zoper njo ne bi bil uspešen.
Pritožnica nadalje graja stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Pri tem se sklicuje na 160. člen ZPP. S tem pa tožena stranka ni uspela izkazati, da je utemeljeno menila, da na sporni nepremičnini ne obstajajo pravice drugih, ki bi preprečevala izvršbo in je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo stroške postopka na prvi stopnji, pravilna.
pasivna legitimacija - pogodba o sodelovanju - plačnica računov za etažne lastnike - obveznost zalagati lastna finančna sredstva - poslovno razmerje
Pritožnica ne izpodbija za odločitev ključnih ugotovitev, da se je s Pogodbo o medsebojnem sodelovanju zavezala kot plačnica računov tožeče stranke, ki bodo izstavljeni za etažne lastnike, in sicer v roku 30 dni od dneva prejema računa. Prav tako ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je pogodbeno zavezala zalagati lastna finančna sredstva za plačilo obveznosti etažnih lastnikov, zaradi česar so neutemeljena pritožbena ponavljanja, da pravdni stranki nista v poslovnem razmerju.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da sta bili verižni kompenzaciji simulirana pravna posla; dejansko je šlo za odpust obveznosti.
Odpust obveznosti pomeni oškodovanje stečajne mase, saj predstavlja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
vzpostavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba lastninske pravice
S trditvami, da se je izgubil original kupoprodajne pogodbe, na kateri je bil podpis prodajalca overjen in predložitvijo drugopisa kupoprodajne pogodbe, na katerem podpis prodajalca ni overjen, je predlagatelj verjetno izkazal pogoje za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine po prvem odstavku 1.
stroški kazenskega postopka - stroški privedbe obdolženca - stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku – krivdni stroški
S pravnomočno sodbo, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega, je sodišče prve stopnje sicer res odločilo, da v skladu s četrtim odstavkom 95. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca obremenjujejo proračun, vendar pa specialno zakonsko določilo šestega odstavka 95. člena ZKP izrecno predpisuje, da določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP, torej ko so stroški kazenskega postopka povzročeni krivdno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081267
ZPP člen 14, 163, 163/3, 185, 185/2, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-12. OZ člen 190, 193, 376. ZGD člen 439.
identično dejansko stanje – kaznivo dejanje zlorabe položaja – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko sodbo – res iudicata – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neupravičena pridobitev – vrnitev danega – zakonske zamudne obresti – varstvo pravic zastopanega – pravilnost zastopanja – načelo proste presoje dokazov – potrebnost sklepa skupščine o vložitvi tožbe – odločanje o spremembi tožbe brez sprejetja posebnega sklepa – stroški postopka – priglasitev stroškov postopka – razveljavitev prvotne odločbe – pravočasnost priglasitve stroškov postopka – konec ponovne glavne obravnave
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik.
Sodišče mora izdati poseben sklep o dovolitvi spremembe tožbe samo v primeru, ko tožena stranka spremembi nasprotuje, če se s spremembo strinja ali če se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, pa ni razloga za sodno intervencijo.
Če je odločba razveljavljena in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, stranke ne zadene prekluzija glede stroškov, ki jih ni zaznamovala do konca obravnave, ki je bila pred prvo - razveljavljeno odločitvijo sodišča prve stopnje. Povrnitev stroškov je namreč treba zahtevati do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, v primeru, ko sicer stranka ni pravočasno uveljavljala povračila stroškov, pa je bila odločba „ki je bila pred odločitvijo o stroških“, razveljavljena in je torej ni več.
Navedena pritožba je vložena po preteku 15 dnevnega pritožbenega roka (ta se je v predmetni zadevi iztekel dne 1. 12. 2016) in zato je prvostopno sodišče postopalo povsem pravilno, ko je v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP3, pritožbo nasprotnega udeleženca zavrglo kot prepozno.
izvedenec - izvedensko mnenje - nagrada izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje
Pritožba, ki smiselno izpodbija vsebino izvedenskega mnenja ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, s katerim je odločeno o nagradi izvedencu za opravljeno delo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 48, 48/1, 50, 51, 51/1.
sodni izvedenec – nagrada izvedenca – zahtevnost izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je mnenje ocenilo kot zahtevno, torej ga je umestilo na drugo mesto po zahtevnosti na lestvici štirih. Dolžina pisnega mnenja pri oceni zahtevnosti ni odločilna. Tudi sicer pa mnenje ne obsega le ene strani in pol, toliko obsegajo izvedenčevi zaključki in odgovori na vprašanja (kar ni malo), celotno mnenje pa šest gosto pisanih strani. Izvedencu je bilo s sklepom zastavljenih sedem (kar ni malo) kompleksnih vprašanj. Tudi odgovori niso enostavni. Takšnega psihiatričnega mnenja ni mogoče opredeliti kot manj zahtevno mnenje.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017030
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah. Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Iz tožbenih navedb same tožnice izhaja, da je podpisala novo pogodbo o zaposlitvi dne 12. 10. 2016 z dnem veljavnosti 1. 10. 2016, tožbo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s predlogom za izdajo začasne odredbe pa je vložila 25. 10. 2016. Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ in ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnico veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
Toženec se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na učinke razvezane pogodbe in neopravljene storitve za mesec avgust, september, oktober in november 2014, saj sta pravne posledice prekinitve naročniškega razmerja stranki določili s pogodbo.
ZPP člen 227, 227/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 826.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - zakonska dolžnost - edicijska dolžnost - predložitev obračuna
Opustitev postopanja po prvem odstavku 227.člena ZPP predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti. Ker pa je sodišče prve stopnje dokazno breme glede višine tožbenega zahtevka prevalilo na tožečo stranko, čeprav je bila izročitev obračuna provizije zakonska in pogodbena dolžnost tožene stranke, in se pri tem v zvezi z višino tožbenega zahtevka v celoti oprlo na obračun, ki ga je tožena stranka predložila šele s svojo zadnjo pripravljalno vlogo, ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se do njega opredeli, ji je s tem odvzelo pravico do izjave. Relativna kršitev določb postopka je tako prerasla v bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Izvedenec tako mnenja ni izdelal pristransko, saj pred izdelavo mnenja niti ni vedel, da je v tej zadevi tožena zavarovalnica, za katero opravlja cenzorska dela. Sicer pa tožnik tudi sam v pritožbi navaja, da ne bi imel pomislekov glede izdelanega mnenja, če sodni izvedenec ne bi bil toženkin cenzor. Konkretnih pripomb na izvedensko mnenje, ki bi kazale na to, da bi bilo mnenje izdelano nepravilno, tožnik ni podal. Glede na vse navedeno zgolj dejstvo, da sodni izvedenec opravlja pogodbena dela za toženko v drugih zadevah, ni razlog za izločitev izvedenca oziroma neupoštevanje že izdelanega mnenja in postavitev novega izvedenca.
Tudi toženec tako tekom postopka na prvi stopnji ni izrecno zatrjeval, da je bila med njim in tožnico sklenjena pogodba o delu, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, in svojih ugovorov ni temeljil na določilih o poslovni odškodninski odgovornosti.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084959
SZ-1 člen 44, 44/3. SPZ člen 119, 119/6. ZPP člen 454, 454/1.
upravnik - rezervni sklad - uveljavljanje sredstev rezervnega sklada - aktivna procesna legitimacija upravnika za izterjavo vplačil v rezervni sklad - spor majhne vrednosti - načelo neposrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
V preteklosti neenotna sodna praksa o upravnikovi legitimaciji za uveljavljanje sredstev rezervnega sklada je od izdaje sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 263/2015 usklajena. Aktivna procesna legitimacija upravnika za izterjavo vplačil v rezervni sklad je podana že na podlagi zakona.