URS člen 29. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373, 386.
pritožbeni razlogi - ločenost pritožbenih razlogov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - razlogi za odločitev - razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija kršitev v pritožbi - pravica do izvajanja dokazov v lastno korist - zavrnitev dokaznega predloga - obseg pritožbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca - pritožba zaradi odločbe o kazenski sankciji
Razmejitev med pritožbenimi razlogi, konkretno med bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter zmotno oziroma nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja iz 373. člena ZKP.
odločitev o pravdnih stroških – načelo uspeha – potrebni stroški
Sodišče prve stopnje, kljub temu, da je s pritožbo v prvem postopku uspela in da je nagrado za postopek s pritožbo priglasila, tožnici ni priznalo stroškov nagrade za postopek po tar. št. 3210 ZOdvT. Prav tako ji ni priznalo priglašenih materialnih stroškov po tar. št. 6002. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu materialno pravno zmotna, saj gre za potrebne stroške (155. člen ZPP), ki jih je tožena stranka dolžna tožnici povrniti, skladno z določbo 154. člena ZPP, ker v sporu ni uspela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023249
KZ-1 člen 62. ZKP člen 285a, 285a/3, 285a/3-4, 285d, 285d/2. ZNPPol člen 4, 6. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog.
pravočasnost predloga za izločitev dokazov - pravočasnost dokaznih predlogov - zakonitost hišne preiskave - konoplja kot prepovedana droga - rok za preklic pogojne obsodbe
Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je po izdaji izpodbijane sodbe in preden je bil spis predložen pritožbenemu sodišču v odločanje o utemeljenosti pritožbe zagovornice, potekel zakonski rok iz prvega odstavka 62. člena KZ-1B za preklic pogojne obsodbe. V nastalem procesnem položaju ni več podlage za preklic pogojne obsodbe. Pritožbeno sodišče je ugotovljeno kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 62. člena KZ-1B odpravilo tako, da je razveljavilo odločbo o preklicu navedene pogojne obsodbe in odločbo o izreku enotne kazni, obdolženemu pa kazen, določeno v kazni, ki je bila obdolženemu določena s sodbo II K 27105/2015 z dne 15. 6. 2016, na podlagi prvega odstavka 186. člena KZ-1, izreklo.
pogodba o štipendiranju – vračilo izplačanih sredstev – ustrezna zaposlitev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi, ki jo je delodajalec C. d. o. o. ponudil tožencu, ni bila ustrezna oziroma skladna s sklenjeno pogodbo o štipendiranju. Iz 14. člena te pogodbe namreč izhaja, da se delodajalec zavezuje, da bo po zaključku izobraževanja štipendista z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. Delodajalec je tožencu ponudil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 15 mesecev, torej za čas, krajši od časa trajanja štipendijskega razmerja, tako da že zato ni mogoče govoriti o tem, da bi svoje obveznosti iz navedene pogodbe o štipendiranju izpolnil, zaradi česar je toženec skladno z drugim odstavkom 15. člena pogodbe o štipendiranju prost vseh pogodbenih obveznosti in ima pravico do zaposlitve po lastni izbiri.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2, 10.
povračilo stroškov v zvezi z delom - potni stroški
V pogodbi o izobraževanju je bila določena obveznost tožene stranke, da tožniku izplača stroške prevoza na izobraževanje in z izobraževanja skladno z Aneksom h KPND. Tožnik je bil napoten na izobraževanje, uporaba avtomobila in s tem povrnitev kilometrine za prevoz na izobraževanje in z izobraževanja pa je bila tožniku odobrena s strani nadrejenega. Tožena stranka je tožniku na relaciji od bivališča do kraja izobraževanja kilometrino izplačala v višini stroškov prevoza na delo in z dela (v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženih 177,39 km v eno smer). V konkretnem primeru ni šlo za povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v smislu drugega odstavka 5. člena Aneksa, temveč je bil tožnik napoten na izobraževanje z lastnim prevoznim sredstvom, zato mu pripada kilometrina v višini 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer, skladno z 10. členom Aneksa h KPND, ki med drugim določa uporabo lastnega avtomobila v službene namene le na podlagi dogovora med delodajalcem in javnim uslužbencem, če drugače ni možno opraviti službene poti in da znaša kilometrina za občasno uporabo lastnega avtomobila v službene namene 18 % neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevožen kilometer.
ZPIZ-2 člen 129, 129/5. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. ZTPPIZ člen 48, 49, 50. ZTPZ člen 135, 135/4.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v vtoževanem obdobju (v letu 1976 in od 1979 do 1980) iz naslova opravljanja dela na kmetiji ni bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zato ji tega obdobja kot zavarovalne dobe ni mogoče šteti v pokojninsko dobo. Ker ta pogoj ni izpolnjen, ni relevantno, ali so bili podani elementi delovnega razmerja ali ne.
delna pokojnina - predčasna pokojnina - starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa
Tožnica je dopolnila 58 let in 9 mesecev starosti ter 39 let, 3 mesece in 1 dan pokojninske dobe, vendar od tega le 33 let, 10 mesecev in 1 dan pokojninske dobe brez dokupa. S tem je izpolnila pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ne pa tudi pogojev iz 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zaradi neugodnih demografskih gibanj, neugodnega razmerja med številom aktivnih zavarovancev in upokojencev ter finančne vzdržnosti pokojninske blagajne ZPIZ-2 zaostruje pogoje starostnega upokojevanja. Starost je dvignjena na 65 let, oziroma 60 let pri dolgotrajno aktivnih zavarovancih, ko dopolnijo najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
odgovornost za škodo, nastalo zaradi nevzdrževanja stavbe - odgovornost solastnikov - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - steklena vrata
Solastnik poslovne stavbe je odgovoren za škodo, ki bi jo lahko preprečil, če bi poskrbel, da bi bila steklena vrata pravilno vzdrževana.
Odgovornost je solidarna, saj ni odvisna od solastninskega deleža.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku (invalidu III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami) zagotovila pravico do dela na delovnem mestu s priznanimi omejitvami skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pri tem je upoštevala določila ZDR oz. ZDR-1 glede varstva invalidov ter posledično tožnika tudi ni obravnavala diskriminatorno. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine.
ZDR-1 člen 92, 92/1, 116, 116/3, 131, 131/4, 200, 200/4. ZS člen 109.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neizkoriščen letni dopust - plačilo odškodnine - regres za letni dopust - sorazmerni del
Ker tožnik pogodbe o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena pri drugem delodajalcu, ni podpisal, je ohranil pravico do izplačila odpravnine pri toženi stranki zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine, saj tožnik te pravice ni izgubil.
Glede na to, da je tožniku delovno razmerje prenehalo šele 4. 7. 2014, do tega dne pa je tožnik pri toženi stranki ohranil vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz sicer že odpovedane pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik zaradi bolniškega staleža v obdobju od 4. 1. 2014 do 4. 7. 2014 13 dni letnega dopusta za leto 2014 iz objektivnih razlogov ni mogel izkoristiti. Glede na to je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno prisodilo vtoževano odškodnino za neizkoriščen letni dopust.
Ker je tožnik pridobil tudi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta za leto 2014, mu je s tem pripadala tudi pravica do sorazmernega dela regresa za letni dopust (četrti odstavek 131. člena ZDR-1). Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tožniku povsem pravilno prisodilo tudi vtoževani znesek iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust.
ZUPJS člen 32, 32/1, 34. ZUP člen 7, 125, 126, 127, 127/2.
otroški dodatek - začetek priznanja pravice - vložitev vloge
Skladno s prvim odstavkom 32. člena ZUPJS denarni prejemki iz 5. člena tega zakona, med katere sodi tudi otroški dodatek, pripadajo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Na podlagi vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, vložene 28. 3. 2013, je toženec otroški dodatek pravilno priznal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, to je od 1. 4. 2013 dalje.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - preživnina - višina preživnine - odmera višine preživnine - presoja porazdelitve preživninskega bremena
Preživnina za otroke se določi upoštevaje ustrezno razmerje med zmožnostmi preživninskega zavezanca in potrebami upravičenca. Res je sicer, da morajo ostati potrebe upravičenca v okviru zmožnosti staršev, saj morajo imeti tudi potrebe mladoletnih tožencev omejitve. Po drugi strani pa imata toženca pravico stvari, potrebnih za njun zdrav razvoj.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 8, 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – dokazna ocena
Med strankama ni bilo sporno, da tožnika od 7. 9. 2015 dalje več kot pet dni ni bilo na delo. Sporno pa je bilo, zakaj je tožnik v tem obdobju izostal z dela. Tožnik je namreč trdil, da mu je toženka 7. 9. 2015 ustno odredila, da mora do 30. 9. 2015 ostati na dopustu, kar je tožnik spoštoval. ZPP v 8. členu določa, da sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno o spornem dejstvu sprejelo na podlagi izpovedb obeh strank in priče ter drugih dokazov (listinskih) ter dejstev in sprejelo prepričljivo odločitev, zakaj tožniku ne verjame, da mu je toženka odredila izrabo dopusta v spornem času. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Tožena stranka je pravilno odločila, da se tožnici vdovska pokojnina začne izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, torej od 1. 11. 2014 dalje, saj je vlogo za uveljavitev pravice do vdovske pokojnine vložila 15. 10. 2014. Posledično je bilo ustavljeno izplačevanje njene starostne pokojnine z 31. 10. 2014. ZPIZ-2 namreč v prvem odstavku 109. člena določa, da zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta zakon določa drugače. Pravica do izbrane pokojnine pripada zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve (tretji odstavek 109. člena). Tožnica je bila tako do 31. 10. 2014 upravičena do izplačevanja njene starostne pokojnine, od 1. 11. 2014 dalje pa se ji izplačuje vdovska pokojnina.
Izrek sodbe, po katerem se pri izreku enotne kazni v postopku t. i. neprave obnove oziroma združevanja kazni po vsega dveh sodbah ne upošteva sodba v zadevi A (že upoštevana pri izreku enotne kazni po drugi, prej pravnomočni sodbi), ni razumljiv niti izvršljiv, saj kazni po sodbi v zadevi A, ki je izgubila svojo samostojnost, ni mogoče združevati s kaznijo po sodbi v zadevi B, že pojmovno pa prav tako ni mogoče (več) izreči nobene enotne kazni.
ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/5, 54, 54/1, 54/1-3. ZZZDR člen 12.
vdovska pokojnina - del vdovske pokojnine - zunajzakonska skupnost
Zunajzakonska skupnost mora navzven kazati lastnosti in okoliščine, ki dokazujejo skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in soodvisnost, vse s predpostavko notranjega čustvenega razmerja. Temeljiti mora na svobodni odločitvi o skupnem življenju, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Od zakonske zveze jo loči le pomanjkanje obličnosti za njen nastanek in za prenehanje ter odsotnost formalnih potrdil o takšnih pravnih dejstvih. Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem ni bilo ne ekonomske skupnosti ne čustvene navezanosti, temveč je za njega skrbela na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, med njima ni bilo zunajzakonske skupnosti. Tožbeni zahtevek na priznanje dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu je zato neutemeljen.
izvenzakonska skupnost - trajanje izvenzakonske skupnosti - prenehanje izvenzakonske skupnosti
Sodna odločba tožniku o prepovedi približevanja toženki pomeni, da so bili preseženi okviri nesoglasja in prepirov, kot sestavnega dela življenjske skupnosti med dvema osebama in da upoštevaje še dejstvo, da je toženka v tem času zamenjala ključavnico na vhodnih vratih stanovanja na P., je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ni imela več namena nadaljevati njune partnerske zveze, da toženka torej ni imela več volje nadaljevati partnerske zveze s tožnikom. Pogoj za obstoj izvenzakonske skupnosti pa je tudi svobodna volja obeh partnerjev za skupno življenje. Pravilen in prepričljiv je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik z vložitvijo tožbe 21. 11. 2006 zoper toženko jasno izrazil stališče o koncu partnerske zveze. Torej je tudi tožnik izkazal svojo voljo, da skupnega življenja s toženko ne nadaljuje. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je njuno skupno življenje izpolnjevalo pogoje za obstoj izvenzakonske skupnosti od decembra 2006 do 16. 4. 2009, ker je le v tem obdobju njunega skupnega življenja izpolnjen bistven pogoj izvenzakonske skupnosti, to je dalj časa trajajoče skupno življenje partnerjev.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker jo je tožena stranka vročila tožniku (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa učinkuje z vročitvijo) šele potem, ko je že pričela učinkovati izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik podal toženi stranki na podlagi 111. člena ZDR-1. Ker je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati na podlagi tožnikove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni mogla več pravnoveljavno odpovedati z izpodbijano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po 255. členu OZ namenjen uveljavljanju zapadlih denarnih terjatev upnika, ne pa tudi nedenarnih, saj gramatikalna razlaga 255. člena OZ drugačnega zaključka ne dopušča. Glede na zgoraj obrazložen namen instituta izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, ki zagotavlja varstvo le upnikom zapadlih denarnih terjatev, ne pa tudi nedenarnih terjatev in glede na to, da je sodišče prve stopnje že v sklepu z dne 5. 10. 2016 zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi z zahtevkom tožeče stranke na izpodbijanje pravnih dejanj prvotožene stranke zaradi uveljavitve njene denarne terjatve na vračilo kupnine, je ob pravilni uporabi materialnega prava (t.j. 255. člena OZ) materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetno izkazala, da ji bo zoper toženi stranki nastala vtoževana terjatev iz naslova izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi uveljavitve njene nedenarne terjatve na izstavitev zk listine in da je zato izpolnjen prvi pogoj za izdajo začasne odredbe iz 1. odstavka 272. člena ZIZ, zmoten.
ZŠtip-1 člen 21, 22, 24. Pravilnik o sofinanciranju državnih tekmovanj člen 6.
Zoisova štipendija - srebrno priznanje
Ker tožnik srebrni priznanji iz matematike in zgodovine ni prejel za tekmovanje na državni stopnji, njegovega dosežka ni mogoče opredeliti kot izjemnega v smislu 24. člena ZŠtip-1. Zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje Zoisove štipendije in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje te pravice utemeljeno zavrnilo.