Glede na to, da je imel tožničin mož v relevantnem letu 2013 dohodke, ki so ob izdaji izpodbijane prvostopenjske odločbe bili že na voljo v evidenci davčnega organa, pritožbeno stališče, da teh podatkov ni bilo mogoče uporabiti zgolj zato, ker odločba o odmeri dohodnine še ni bila izdana, ni pravilno. Prav zaradi nepravilne uporabe 15. člena ZUPJS je v obravnavanem predsodnem postopku ostalo dejansko stanje pomanjkljivo razčiščeno. Nepopolno in nepravilno je bila ugotovljena višina dohodka družine ter povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, od česar je odvisna vtoževana pravica do otroškega dodatka. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijana upravna akta utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v predsodno upravno odločanje.
Ker tožena stranka tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora, je že zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
obveznost plačila - regres za letni dopust - odpravnina
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo Kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, Kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije ter Kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije in tožniku priznalo regres za letni dopust za leta 2011, 2012 in 2013 v višini po tej kolektivni pogodbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023254
ZKP člen 506, 506/1.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - pogoji za preklic - sprememba na upnikovi strani - odklonilen odnos do posebnega pogoja
Smisel posebnega pogoja v pogojni obsodbi je v obsojenčevi dodatni aktivnosti, s katero naj bo, s kaznivim dejanjem povzročeno protipravno stanje, odpravljeno. Pomembno je torej, kaj in koliko je obsojenec za izpolnitev obveznosti storil in ne, ali vsaj manj, kdo dejansko je upravičen do izpolnitve oziroma, komu konkretno je bila obveznost izpolnjena.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker jo je tožena stranka vročila tožniku (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa učinkuje z vročitvijo) šele potem, ko je že pričela učinkovati izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik podal toženi stranki na podlagi 111. člena ZDR-1. Ker je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati na podlagi tožnikove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni mogla več pravnoveljavno odpovedati z izpodbijano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
pogodba o štipendiranju – vračilo izplačanih sredstev – ustrezna zaposlitev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi, ki jo je delodajalec C. d. o. o. ponudil tožencu, ni bila ustrezna oziroma skladna s sklenjeno pogodbo o štipendiranju. Iz 14. člena te pogodbe namreč izhaja, da se delodajalec zavezuje, da bo po zaključku izobraževanja štipendista z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. Delodajalec je tožencu ponudil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 15 mesecev, torej za čas, krajši od časa trajanja štipendijskega razmerja, tako da že zato ni mogoče govoriti o tem, da bi svoje obveznosti iz navedene pogodbe o štipendiranju izpolnil, zaradi česar je toženec skladno z drugim odstavkom 15. člena pogodbe o štipendiranju prost vseh pogodbenih obveznosti in ima pravico do zaposlitve po lastni izbiri.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0086746
ZZZDR člen 102. ZNP člen 37. ZPP člen 421, 421/4. ZIZ člen 272.
razmerja med starši in otroki – stiki z otrokom – predlog za spremembo stikov – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – začasna ukinitev stikov – zavračanje stikov – otrokova korist – spremenjene razmere – pravica do stikov
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Pri uresničevanju pravice do stikov sta zato starša zavezana k obojestranskemu lojalnemu obnašanju. Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike, vključno s takim vplivanjem na otroka, ki povzroči njegov odpor proti stikom. Dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku ustrezen (pozitiven) odnos do stikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0023177
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih ter gospodarskih zadevah člen 7, 7-2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 22, 22/1, 22/2.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
Dejstvo, da je predmet zahtevka ob zatrjevani neposredni škodi morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira oziroma je z njim vzročno povezana ali predstavlja posredno posledico škodnega dogodka, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem sodnem postopku in pred morda drugim mednarodnim pristojnim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije in tudi namenom določb Uredbe o alternativni pristojnosti, ki naj bi zagotavljale učinkovitejše izvajanje sodne oblasti, zmanjševanje možnosti sočasnih postopkih in izdaje nezdružljivih sodnih odločb.
ZPIZ-2 člen 68, 403, 403/2, 403/3. ZPIZ-1 člen 143, 143/1.
telesna okvara - invalidnina - vzrok - bolezen - poklicna bolezen - sprememba predpisa
Ker je ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do invalidnine že veljal ZPIZ-2, je pravna podlaga podana v tem zakonu. Zato se tožnik v pritožbi neutemeljeno sklicuje na ZPIZ/92 (ki je prenehal veljati že 31. 12. 1999), 143. člen ZPIZ-1 pa je uporaben le v toliko, kolikor se na to določbo sklicuje prehodna in končna določba 403. člena ZPIZ-2. Ta v tretjem odstavku določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Ker pri tožniku vzrok obolenja hrbtenice in ugotovljene telesne okvare (lažja funkcijska okvara druge ledvice) ni poklicna bolezen, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb s priznanjem pravice do invalidnine.
Ker se je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku očitalo, da je s svojim ravnanjem izpolnil znake kaznivega dejanja prikrivanja po 217. členu KZ-1, ker naj bi z opustitvijo izvedbe kontrole sumljivih transakcij in zavajanjem pristojnih služb delodajalca, prikril sledi storitve sledi kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki naj bi jih izvršila E.E. kot upravnica določene pošte, je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik te kršitve ni storil, ker ni vedel za neupravičene dvige E.E. s hranilne knjižice. Tožnik ni opravil preverke, vpogleda v hranilno knjižico komitenta, niti kontrole na pošti, prav ta neizvedba kontrole na terenu pa je lahko indic, da je šlo za prikrivanje. Sodišče bi moralo upoštevati vse indice in sicer, da tožnik ni opravil kontrole na terenu, ki bi jo moral opraviti, da je bila E.E. pravnomočno obsojena zaradi dejanj, glede katerih bi moral tožnik opraviti nadzor na pošti, da gre za tožnikovo bivšo ženo, s katero je po ugotovitvah sodišča prve stopnje še v skupnosti, ter da je tožnikov sin na pošti opravil vezavo depozita. Šele z upoštevanjem vsega navedenega bi lahko sodišče prve stopnje sprejelo prepričljivo dokazno oceno, ki bi jo ustrezno obrazložilo. Odločitev o očitani kršitvi po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 ne temelji na vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. čelna ZPP s tem, ker je po eni strani ugotovilo, da tožnik ni sodno izpodbijal podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, hkrati pa ga je klub temu, da mu je na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje, reintegriralo na delo k toženi stranki. V izreku sodbe je torej nasprotje med ugotovitvami sodbe. Prav tako je nasprotje v samem izreku sodbe, saj sodišče prve stopnje v točki II izreka ugotovi, da delovno razmerje tožnika traja tudi še po 10. 4. 2014, v točki III izreka pa tožniku dosodi reparacijo le do 4. 5. 2014, kljub odločitvi v točki II izreka, da je tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki. Tudi navedeno predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023249
KZ-1 člen 62. ZKP člen 285a, 285a/3, 285a/3-4, 285d, 285d/2. ZNPPol člen 4, 6. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog.
pravočasnost predloga za izločitev dokazov - pravočasnost dokaznih predlogov - zakonitost hišne preiskave - konoplja kot prepovedana droga - rok za preklic pogojne obsodbe
Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je po izdaji izpodbijane sodbe in preden je bil spis predložen pritožbenemu sodišču v odločanje o utemeljenosti pritožbe zagovornice, potekel zakonski rok iz prvega odstavka 62. člena KZ-1B za preklic pogojne obsodbe. V nastalem procesnem položaju ni več podlage za preklic pogojne obsodbe. Pritožbeno sodišče je ugotovljeno kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 62. člena KZ-1B odpravilo tako, da je razveljavilo odločbo o preklicu navedene pogojne obsodbe in odločbo o izreku enotne kazni, obdolženemu pa kazen, določeno v kazni, ki je bila obdolženemu določena s sodbo II K 27105/2015 z dne 15. 6. 2016, na podlagi prvega odstavka 186. člena KZ-1, izreklo.
ZDR-1 člen 92, 92/1, 116, 116/3, 131, 131/4, 200, 200/4. ZS člen 109.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neizkoriščen letni dopust - plačilo odškodnine - regres za letni dopust - sorazmerni del
Ker tožnik pogodbe o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena pri drugem delodajalcu, ni podpisal, je ohranil pravico do izplačila odpravnine pri toženi stranki zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine, saj tožnik te pravice ni izgubil.
Glede na to, da je tožniku delovno razmerje prenehalo šele 4. 7. 2014, do tega dne pa je tožnik pri toženi stranki ohranil vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz sicer že odpovedane pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik zaradi bolniškega staleža v obdobju od 4. 1. 2014 do 4. 7. 2014 13 dni letnega dopusta za leto 2014 iz objektivnih razlogov ni mogel izkoristiti. Glede na to je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno prisodilo vtoževano odškodnino za neizkoriščen letni dopust.
Ker je tožnik pridobil tudi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta za leto 2014, mu je s tem pripadala tudi pravica do sorazmernega dela regresa za letni dopust (četrti odstavek 131. člena ZDR-1). Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tožniku povsem pravilno prisodilo tudi vtoževani znesek iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust.
odločitev o pravdnih stroških – načelo uspeha – potrebni stroški
Sodišče prve stopnje, kljub temu, da je s pritožbo v prvem postopku uspela in da je nagrado za postopek s pritožbo priglasila, tožnici ni priznalo stroškov nagrade za postopek po tar. št. 3210 ZOdvT. Prav tako ji ni priznalo priglašenih materialnih stroškov po tar. št. 6002. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu materialno pravno zmotna, saj gre za potrebne stroške (155. člen ZPP), ki jih je tožena stranka dolžna tožnici povrniti, skladno z določbo 154. člena ZPP, ker v sporu ni uspela.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po 255. členu OZ namenjen uveljavljanju zapadlih denarnih terjatev upnika, ne pa tudi nedenarnih, saj gramatikalna razlaga 255. člena OZ drugačnega zaključka ne dopušča. Glede na zgoraj obrazložen namen instituta izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, ki zagotavlja varstvo le upnikom zapadlih denarnih terjatev, ne pa tudi nedenarnih terjatev in glede na to, da je sodišče prve stopnje že v sklepu z dne 5. 10. 2016 zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi z zahtevkom tožeče stranke na izpodbijanje pravnih dejanj prvotožene stranke zaradi uveljavitve njene denarne terjatve na vračilo kupnine, je ob pravilni uporabi materialnega prava (t.j. 255. člena OZ) materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetno izkazala, da ji bo zoper toženi stranki nastala vtoževana terjatev iz naslova izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi uveljavitve njene nedenarne terjatve na izstavitev zk listine in da je zato izpolnjen prvi pogoj za izdajo začasne odredbe iz 1. odstavka 272. člena ZIZ, zmoten.
URS člen 22, ZFPPIPP člen 35-39, 42, 44, 44/5, 380. ZFPPod člen 19, ZGD-1 člen 8.
odškodninska odgovornost poslovodje po 42. členu ZFPPIPP - tožba v korist stečajnega dolžnika - tožba v korist vseh upnikov - tožba vložena po zaključku stečajnega postopka - pozneje najdeno premoženje stečajnega dolžnika - spregled pravne osebnosti - sodba presenečenja
Da se tožba vlaga v korist stečajnega dolžnika, že samo po sebi pomeni, da je uveljavljanje takšnega zahtevka možno samo dokler stečajni postopek ni končan, saj z zaključkom stečajnega postopka pravna oseba preneha. Ker je stečaj podjetja in s tem obstoj stečajne mase bistvena (materialnopravna) predpostavka za odškodninske zahtevke po navedeni pravni podlagi, z ustavitvijo stečaja preneha tudi odškodninska terjatev, saj gre po njeni vsebini za terjatev stečajnega dolžnika. Odškodninske terjatve po zaključku stečaja ni več mogoče vplačati v stečajno maso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0060490
ZZZDR člen 106, 106/5, 106/7. ZPP člen 236, 287, 287/2, 410, 411. Sodni red (1995) člen 160, 162, 166.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - stiki med starši in otroki - pravica do družinskega življenja - začasna prepoved stikov - sum spolne zlorabe - obseg stikov - spremenjene okoliščine - mnenje otroka - dokazovanje z izvedencem - strokovno mnenje - predodelitev zadeve drugemu sodniku - očitek storitve kaznivega dejanja - način izvajanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD
Izvedenca sta opravila osebne preglede preiskovancev (pravdnih strank in njunega otroka), medtem ko je D. D. črpal zgolj iz pisne dokumentacije. Da bi zapiski sodnih izvedencev lahko nadomestili osebni stik ter bi bil D. D. v enakem spoznavnem položaju kot izvedenca, ker je prebral njune zapiske o razgovorih s preiskovanci, enostavno ne drži, saj je splošno znano, da pisno gradivo ne more nadomestiti osebnega stika. Če bi ne bilo takó, izvedenci (psihologi in psihiatri) pregledov in razgovorov ne bi opravljali, pa to storijo vedno, razen v res posebnih okoliščinah.
Ob tehtanju primerne oblike izvajanja stika in zaščite otrokove koristi pritožbeno sodišče zaključuje, da bistveno večja škoda grozi, če bi se stik še nadalje izvajal pod nadzorom CSD, od tiste, ki lahko nastane A., če se stik izvaja (v enakem obsegu – več v nadaljevanju) brez nadzora.
Izvajanje stikov pod nadzorom CSD je lahko primerna oblika izvajanja stikov v različnih situacijah. Tako bo npr. taka oblika na mestu v primerih konkretne ogroženosti ali (verjetno izkazanega ali celo že dokazanega) psiho-fizičnega nasilja (sum spolne zlorabe, pretepanje, alkoholizem in druge odvisnosti …). V smislu pomoči staršem pri izvajanju stika je nadzor CSD dobrodošla oblika izvajanja stika tudi tedaj, kadar je roditelj nesposoben ali manj zmožen samostojno izvajati stik (npr. v primeru duševnih bolezni, duševne motnje ali duševne manj razvitosti roditelja …). Prav tako se stiki pod nadzorom CSD lahko izvajajo kot prehodno obdobje, kadar gre npr. za ponovno vzpostavitev stikov po daljši prekinitvi, kar služi temu, da otrok in roditelj skrhano/pretrgano vez ponovno vzpostavita do te mere, da lahko potem stik samostojno izvajata. Pritožbeno sodišče z naštetimi primeri ni nujno izčrpalo vseh situacij, ko je stik pod nadzorom CSD možen/dopusten, je pa nujno, da ima nadzor nek smisel oziroma cilj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je dvakrat zapored opravljal delo v času bolniškega staleža, pri čemer bi bil dolžan upoštevati navodila delodajalca že na podlagi 34. člena ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Nenazadnje je bolniški stalež namenjen zdravljenju bolezni in ne opravljanju dela. Tako bi tožnik moral spoštovati tudi generalno prepoved opravljanja dela v času bolniškega staleža, kar bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati v ponovljenem postopku in svojo odločitev glede pisnega opozorila z dne 4. 4. 2014 tudi jasno in logično obrazložiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonitost odpovedi
Ker je tožena stranka tožnico sama nagnala z dela in ji hkrati rekla, da naj se ne vrača več, tožnica ni bila dolžna delodajalca obvestiti o razlogu svoje odsotnosti, saj je delodajalec za razlog vedel. Zato njena odsotnost z dela ni neopravičena. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odpovedni razlog iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 ni utemeljen, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz neutemeljenega razloga pa ni zakonita.
ZPIZ-2 člen 129, 129/5. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. ZTPPIZ člen 48, 49, 50.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v vtoževanem obdobju (od 1975 do 1981 in od 1982 do 1992) iz naslova opravljanja dela na kmetiji ni bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zato ji tega obdobja kot zavarovalne dobe ni mogoče šteti v pokojninsko dobo.