izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sojenja
Če se senat višjega sodišča, v katerem je nastopal v vlogi poročevalca višji sodnik A. A., ob odločanju o pritožbi upnice v obrazložitvi svojega sklepa ni opredelil do vseh ugovornih navedb in pravnih stališč dolžnice, ni s tem opustil nobenih zakonskih dolžnosti. Velja ravno obratno: če bi to storil, bi prekoračil svoja procesna pooblastila in dolžnico prikrajšal za zajamčeno ji možnost dvostopenjskega odločanja o njenih pravicah. Opisano postopanje senata, v katerem je soodločal o pritožbi upnice višji sodnik A. A., v nobenem primeru ne omogoča po dolžnici na tej dejanski podlagi zatrjevanega sklepanja o obstoju okoliščin, ki bi vzbudile dvom v sodnikovo nepristranskost.
Zakon ne daje pravice predsednici senata, da bi dopolnjevala sodbo z razlogi in zahtevanimi popravki, ki bi sledili iz potrdila z dne 25.10.1996, in jo spremenila glede posojila toženca tožniku v tem smislu, da to ni toženčev strošek marveč del poplačila. Končno tudi ne sme poseči v sodbo tako, da bi tožencu v korist upoštevala še stroške v zvezi z dokupom, prodajo, dokumentacijo, dovoljenjem, opravili in obrestmi za založena sredstva.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke v postopku - predlog druge stranke za kaznovanje - sklepi procesnega vodstva
V določbah Zakona o pravdnem postopku ni podlage, da bi stranka lahko predlagala kaznovanje za žalitev v vlogi po 109. členu ZPP. Sodišče lahko kaznuje le po uradni dolžnosti, morebitni predlog stranke pa lahko upošteva le kot pobudo. Sodišče o predlogu ni dolžno odločati s pisnim sklepom.
ZPP člen 11, 11/1, 11/3, 109, 109/1, 109/2.URS člen 2,15, 22, 25, 29, 39.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku - avtoriteta sodne oblasti - pravica do pravnega varstva - pravica do svobode izražanja - višina denarne kazni
Določba 109. člena ZPP o kaznovanju tistega, ki v vlogi žali sodišče, je disciplinski ukrep, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka, nujno procesno disciplino, zaupanje v sodstvo in avtoriteto sodne oblasti. Ta določba ne omejuje stranke pri navajanju vsebine, temveč pri načinu podajanja izjav. Udeleženec postopka svojih izjav pred sodiščem ne sme podajati na nedostojen žaljiv način.
Uredba sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 33, 33-2, 34, 34-1, 34-2, 76, 76-2.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - javni red - vročanje sodnih pisanj v prevodu - odklonitev sprejema sodnega pisanja - načelo kontradiktornosti
Glede na to, da Uredba sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih (trgovinskih) zadevah velja od 1.3.2002 in da gre v obravnavanem primeru za razmerja, ki učinkujejo tudi po vstopu Republike Slovenije v Evropsko Unijo, deloma pa tudi za procesna pravila, je treba v skladu s členom 76, točko 2 neposredno uporabiti njena določila.
Standard "očitno nasprotje" je stopnjevan pojem, ki pomeni, da se sodba ne prizna že samo zato, ker bi bilo priznanje v nasprotju z javnim redom. Nasprotje mora biti očitno, torej že na prvi pogled vidno.
ZPP člen 363, 363/1, 365, 365-1.ZS člen 106, 106-6.
dovoljenost pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za delegacijo pristojnosti - zavrženje pritožbe
Ko vrhovno sodišče odloča o predlogu za prenos pristojnosti, ne nastopa v vlogi sodišča prve stopnje, marveč na podlagi posebnega pooblastila iz 6. točke 106. člena ZS. Pritožba zoper tak sklep ni dovoljena.
ZMZPP člen 111. Uredba Sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 33, 34, 34-2, 76, 76-2. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu člen 7, 8, 14, 14/1, 14/2. Sodni red člen 92. ZPPčlen 339, 339/2-14.
delibacijski postopek - priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - dvostranska mednarodna pogodba - vročanje sodnih pisanj v prevodu - odklonitev sprejema sodnega pisanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Z Uredbo je sicer praviloma olajšan postopek pri zagotavljanju sodnega varstva in izvršitvi tujih sodnih odločb (primerjaj z določili njenega člena 33), vendar so tudi v njej določeni primeri, ko se sodba ne prizna. Ker predlagatelj terja priznanje zamudne sodbe tujega sodišča, ki po ugotovitvah iz izpodbijanega sklepa nasprotnemu udeležencu ni bila vročena, in ker nasprotni udeleženec trdi, da ni imel možnosti sodelovati v postopku, v katerem je bila tuja sodna odločba izdana, so v obravnavanem primeru odločilnega pomena dejstva, ki omogočajo preizkus v smeri (ne)obstoja ovire za priznanje tuje sodbe iz člena 34, točka 2, Uredbe. Po tem določilu Uredbe se namreč sodba ne prizna, če je bila izdana v odsotnosti, če tožencu ni bila vročena listina o začetku postopka ali enakovredna listina pravočasno in na tak način, da bi ta lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodbe, čeprav je imel to možnost.
Uredba sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 22, 22-1, 33, 33-2, 34, 34-2, 35, 35-3, 36, 76, 76-2.ZMZPP člen 94, 95, 96, 97, 98,108, 109, 110, 111.
priznanje tuje sodne odločbe - zastopanje po pooblaščencu - pristojnost slovenskega sodišča - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - udeležba stranke v postopku - nemška sodba
Po 1.5.2004 je Republika Slovenija postala članica Evropske unije in jo veže Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z 22. decembra 2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih (trgovinskih) zadevah, ki je bila dopolnjena z uredbo št. 1496/2002 z 21. avgusta 2002 in Aktom, ki se nanaša na pristop novih članic.
Glede na to, da Uredba velja od 1.3.2002 (člen 76) in da gre v obravnavanem primeru za razmerja, ki učinkujejo tudi po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo, deloma pa tudi za procesna pravila, je treba v pritožbenem postopku v skladu s členom 76, točko 2 neposredno uporabiti njena določila. Uredba temelji na medsebojnem zaupanju v zagotavljanje sodnega varstva znotraj skupnosti, kar opravičuje samodejno priznavanje sodb, izdanih v državi članici, ne da bi bil zato potreben kakršenkoli postopek, razen v spornih zadevah (točka 16 uvodnih določil). Zato se po členu 33 Uredbe sodba, izdana v državi člani, v drugi državi članici prizna, ne da bi bil v ta namen potreben kakršenkoli postopek. Toda predlagatelj je še pred uveljavitvijo Uredbe na območju Republike Slovenije vložil zahtevo za priznanje nemške sodbe, kar je mogoče tudi po členu 33, točki 2 in nekateri to celo priporočajo, ker bi se neposredna zahteva za izvršitev tuje sodne odločbe lahko zavlekla.
ZMZPP člen 64, 98, 98/1-2, 111. ZPP (1977) člen 56.
priznanje tuje sodne odločbe - krajevna pristojnost - pristojnost za spore o nepremičninah - pristojnost tujega sodišča - premoženje toženca v državi izdaje odločbe - javni red - vložitev ustavne pritožbe
"Premoženje" iz 2. točke prvega odstavka 98. člena ZMZPP se ne nanaša na nepremičnine, saj je za spore o njih izključna pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina.
izločitev sodnika višjega sodišča - dvom v nepristranskost sodnika
Sodničino vnaprej zavzeto stališče glede vprašanja, ki je v tej zadevi odločilnega pomena, bi lahko vzbujalo dvom v njeno nepristranskost (nikakor pa ne tudi v nepristranskost ostalih sodnikov višjega sodišča, ki se o tem vprašanju niso vnaprej izrekli).
ZMZPP člen 71, 71/2, 89, 97, 111.ZPP člen 365, 365-3, 414.ZNP člen 37. Uredba Sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 1, 1-2a.
priznanje tuje sodne odločbe - ovire za priznanje tuje sodne odločbe - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spori za izpodbijanje očetovstva - navajanje novih dejstev in dokazov v postopku iz razmerij med starši in otroki
Ovira za priznanje tuje sodne odločbe, ki jo je v danem primeru upoštevalo sodišče prve stopnje, bi odpadla, če bi se izkazalo, da ima mld. nasprotna udeleženka stalno ali začasno prebivališče v ZR Nemčiji in/ali da je (tudi) nemška državljanka, kot to zatrjuje predlagatelj v pritožbi in na kar kažejo z njegove strani predložena dokazila.
ZMZPP člen 101, 101/1. Uredba Evropskega sveta št. 44/2001 člen 76. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska sodba - vzajemnost - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu
Republika Slovenije je s 1.5.2004 postala polnopravna članica Evropske unije (naprej EU). Sprejela je pravni red EU, torej tudi Uredbo Evropskega sveta št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti ter priznanju in izvršljivosti sodb v civilnih in gospodarskih zadevah. Ta uredba je pričela veljati 1.3.2002 in je po določbi 76. člena v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah EU v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskih skupnosti, vendar z omejitvijo iz 66. člena.
priznanje tuje sodne odločbe - spor o premoženjskih razmerjih med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - nepremičnina v RS - izključna pristojnost sodišča RS - negativna predpostavka
Nosilni razlog za ugoditev ugovoru nasprotnega udeleženca proti priznanju tujih sodnih odločb glede nepremičnine v Ljubljani je bil razlog iz prvega odstavka 97. člena, po katerem se tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Tudi samo pristojnost v zadevah z mednarodnim elementom ureja ZMZPP. V prvem odstavku 64. člena določa, da je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno v sporih o stvarnih pravicah na nepremičnini, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije. Navedena določba velja tudi za spore (razvezanih) zakoncev o skupnem nepremičnem premoženju, saj 67. člen ZMZPP ne pomeni izbirne pristojnosti za spore o nepremičninah.
ZMZPP člen 96, 97, 98, 99, 100, 101. Uredba evropskega sveta št. 44/2001 člen 34.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska sodba - zastopanje po pooblaščencu - udeležba stranke v postopku - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu
V postopku priznanja tujih sodnih odločb v Republiki Sloveniji sodišče preizkusi, ali so bile v postopku izdaje tuje odločbe izpolnjene predpostavke iz določb 96. do 101. člena ZMZPP. V okviru preizkušanja pravilnosti postopka, v katerem je bila tuja sodna odločba izdana, gre predvsem za uporabo 96. člena citiranega zakona, torej za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti v postopku, zaradi katerih stranka, ki nasprotuje priznanju tuje sodne odločbe, ni mogla sodelovati v postopku.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke - denarna kazen
Tega, kar je v pritožbi z dne 9.12.2003 zapisal drugi dolžnik, ni mogoče označiti kot preprosto izražanje in grajo sklepa sodišča prve stopnje. Gre za izrazito žaljivo izražanje o sodnici z izraženim zaničevalnim namenom. To velja še posebej za zadnji stavek, ko sodnici očita, da je "izpostava Gestapa za Ljubljano".