Institut poprave sodbe oziroma sklepa ne sodi v sistem pravnih sredstev. Pritožnik neutemeljeno skuša pod krinko popravnega sklepa doseči spremembo sodne odločbe.
priznanje tuje sodne odločbe - negativna procesna predpostavka - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spor o stvarni pravici na nepremičnini v Republiki Sloveniji
V prvem odstavku 64. člena ZMZPP je določena izključna pristojnost sodišča Republike Slovenije v sporih o stvarnih pravicah na nepremičnini, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije. Tak spor je tudi spor razvezanih zakoncev o njunem skupnem nepremičnem premoženju. Zato ni mogoče priznati pravne veljavnosti odločbe srbskega sodišča o nepremičnini, ki se nahaja v Ljubljani.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke - denarna kazen - izločitev sodnika
Kritika mora biti v skladu z njenim namenom pravno utemeljena in ne sme biti žaljiva (ne sme sramotiti prizadetega sodnika in izražati prezira do sodišč). Samo navajanje napak pri sojenju sodišča druge stopnje in Vrhovnega sodišča ni žaljivo, če ostaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, izražanje negativnih vrednostnih ocen, kot so očitek pristranskosti, tendencioznosti in politične pogojenosti pa ni resna in dovoljena kritika dela sodnikov in sodišča.
Po oceni tega sodišča bi se pritožnica morala zavedati, da sodnikova pravna stališča, izražena pri opravljanju sodne funkcije, ne morejo biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Lahko bi sicer navedla, da pričakuje, da bo sodnik poročevalec pri odločanju izhajal iz predhodno izoblikovanega mnenja in zato ne bo več odprt za argumente njene stranke, izražene pri ponovljenem sojenju, ter da si je v postopku, v katerem je dvakrat že sodeloval kot sodnik poročevalec o isti zadevi, ustvaril določeno mnenje o spornem predmetu. Njen predlog za izločitev ni utemeljen na ta način, pač pa na način, ki diskvalificira sodnika poročevalca, katerega izločitev je predlagala. Tudi za to sicer dovoljeno procesno dejanje je potreben izkaz okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost, ni pa sprejemljivo zgolj zatrjevanje pristranskosti na več mestih v isti vlogi in v več vlogah, ki je poleg vsega tudi pravno neobrazloženo.
Izjave pritožnice glede politične pogojenosti in nemoralnosti sodbe Vrhovnega sodišča RS nimajo nobene zveze z odločitvijo v konkretni zadevi in k obrambi pravic tožene stranke v ničemer ne morejo pripomoči. Še manj ji koristijo trditve o vrhovnem sodniku, čigar družini naj bi bilo v denacionalizaciji vrnjeno veliko premoženje. Kritika sodne odločbe ni bila podana na pravno argumentiran in dostojen način, temveč na način, ki zmanjšuje ugled sodišča. Pritožnica enak slabšalni pristop, predvsem pri uporabi besedne zveze "nova politika sojenja" uporablja tudi v pritožbi, saj v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 98/2004, ki ji je pripisala politično pogojenost, zatrjuje uvedbo nove politike sojenja, kar pomeni pripisovanje nove usmeritve sojenja glede na spremenjene okoliščine. Pritožnica se mora zavedati, da je nestrinjanje s sodno odločbo vedno mogoče izraziti na dostojen, primeren način brez negativnih vrednostnih sodb glede sodne veje oblasti.
Pri kaznovanju po 109. členu ZPP ne gre za kazenskopravno varstvo, zato ni potrebno ugotavljati pritožničinega namena, pač pa zadošča, da so njene izjave po vsebini žaljive.
Uredba Sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/1, 66/2, 76, 76/1.ZPP člen 5, 339, 339/2-8.URS člen 22.ZNP člen 4, 37.ZMZPP člen 109, 109/4, 111.
načelo kontradiktornosti - možnost sodelovanja v postopku - priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - nepravdni postopek
Ker udeleženca nista bila prisotna ob izvajanju dokazov in jima je bila zato odvzeta pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanje, je podana kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. člen ZNP).
Pogoj za ugotavljanje vzajemnosti je najprej trditev ene od strank, da vzajemnosti ni. Do uveljavljanja take trditve zadošča domneva iz 3. odstavka 101. člena ZMZPP. Ker je nasproti udeleženec v ugovoru navedel samo, da med državama ni sklenjena bilateralna pogodba, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.
Sodišče prve stopnje je v postopku priznanja tuje sodne odločbe pravilno preizkusilo ali so podani pogoji iz določb 94. do 103. člena ZMZPP. S tem v zvezi je ugotovilo, da so podane vse predpostavke za priznanje tuje sodne odločbe, ki jo je izdalo Županijsko sodišče na Reki.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0010563
ZNP člen 37.ZMZPP člen 111.ZPP člen 325, 327, 332, 350, 350/2, 365, 366.
delibacijski postopek - postopek priznanja tuje sodne odločbe - dopolnilni sklep
Ker dopolnilnega sklepa z dne 8.9.2004 nasprotni udeleženec ni izpodbijal in je postal pravnomočen, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da vanj ob odločanju o zahtevi za povrnitev stroškov postopka nasprotnega udeleženca ni moglo poseči; enako velja glede pritožnikovega zavzemanja za razveljavitev pravnomočnega sklepa s "predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa", ki po zakonu tudi sicer ni namenjen strankam postopka kot morebitno pravno sredstvo.
prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za presojo ustavnosti
Vnaprejšnji inštančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem odločanja na več stopnjah in v pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev.
OZ člen 376.URS člen 156.ZPP člen 350/2, 365, 365/1-2, 366.
prekinitev pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka na drugi stopnji - obseg pritožbenega odločanja - pravilna izbira prava
Vnaprejšnji instančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju postopka s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem stopenjskega odločanja in pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev.
ZMZPP člen 100. Uredba Sveta ES št. 44/2001, člen 76, 76/1. URS člen 25, 62. EKČP člen 6.
priznanje tuje sodne odločbe - zamudna sodba - javni red - obrazložitev sodbe - učinki prava EU
Ker pred 1.5.2004 ni bilo podlage za uporabo evropskega civilnega procesnega prava, se je sodišče prve stopnje pri reševanju spornega pravnega razmerja s tujim elementom pravilno naslonilo na ZMZPP. Ker je bil postopek začet pred začetkom uporabe BU, se mora dokončati po določbah ZMZPP, ki jih je treba uporabiti tudi v ugovornem in pritožbenem postopku.
O kršitvi ustavne pravice do pravnega sredstva in posledični kršitvi procesnega javnega reda ni mogoče govoriti, čeprav sodna odločba ni obrazložena, v primerih, ko ima stranka možnost izpodbijati odločitev z nedevolutivnim pravnim sredstvom - ugovorom, z vložitvijo katerega se postopek prevede v običajen kontradiktoren postopek, v katerem ima stranka na razpolago vse ugovore.
ZPP člen 70, 70/1-6.URS člen 23, 23/1. Sodni red člen 163, 164, 164/2.
izločitev sodnika - pravno stališče sodnika - pritožba - odločanje istega sodnika ob ponovni predložitvi zadeve
Zaradi narave sodnega odločanja pa sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.
Dejstvo, da so iste sodnice že odločale v obravnavani zadevi, ni zakonski razlog za njihovo izločitev ob ponovni predložitvi zadeve Višjemu sodišču.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - adhezijski postopek - pravica do enakega varstva pravic - obveznost zastopanja po odvetniku
Četudi je bila odločba, katere priznanje se zahteva, izdana v adhezijskem postopku, sodišče o pridržku javnega reda presoja z vidika civilno-procesnih (in ne kazensko-procesnih) načel.
Sodišče prve stopnje je opravilo procesni pobot, vendar po vsebini kot materialnopravno pobotanje, se pravi tako, da so terjatve prenehale v trenutku, ko so si stopile nasproti (337. člen ZOR). Do razlike med procesnim in materialnopravnim pobotanjem (procesno pobotanje nima neposrednega oblikovalnega učinka na materialnopravnem področju, saj ga izreče sodišče šele v sodbi - prim. 3. odstavek 319. člena ZPP), bi zato lahko prišlo prav zaradi obresti, saj bi ob pravilno izpeljanem procesnem pobotanju terjatvi prenehali šele s sodbo.
Zapisi v predlagateljevih vlogah dokazujejo, da gre za negativno vrednostno oceno določene sodnice in sodišča, ki zadevo obravnava. Gre za napad na čast in dobro ime sodnice in drugih sodnikov, ki je pravilno ovrednoteno kot žalitev sodišča v celoti in sodstva na sploh. Možnost kaznovanja za žaljive vloge obstaja predvsem zaradi varovanja zaupanja v sodstvo in v avtoriteto sodne oblasti ter zaradi zagotovitve procesne discipline.
Ker v obravnavanem primeru predlagatelj zahteva priznanje sodne odločbe, ki jo je izdalo hrvaško sodišče, in je med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško sklenjena bilateralna mednarodna pogodba, je sodišče uporabilo predvsem določila Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. Ta pogodba v 21. členu navaja skupaj postopek za priznanje tuje (hrvaške) sodne odločbe in postopek za izvršitev tuje (hrvaške) sodne odločbe, vendarle loči dva postopka. In ker ni logično, da bi bilo treba v postopku za priznanje sodne odločbe izkazovati že tudi njeno izvršljivost, to potrdilo v postopku za priznanje tuje sodne odločbe ni potrebno.
Pogodba med RS in RH o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-2.ZMZPP člen 97.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba hrvaškega sodišča - odškodninski spor - izključna pristojnost slovenskega sodišča
V postopku zaradi priznanja tuje sodne odločbe bi bil ugovor o nepristojnosti hrvaškega sodišča upošteven le, če bi to sodišče odločilo v zadevi, za katero bi bila podana izključna pristojnost slovenskega sodišča. To jasno izhaja iz 2. točke prvega odstavka 21. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. V odškodninskih sporih niti ZMZPP niti ZPP ne določata izključne pristojnosti slovenskega sodišča.
Že zaradi narave sodnega odločanja, v nobenem primeru ne more biti odklonitveni razlog sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije.
ZMZPP člen 95, 95/1, 111. BGB1 paragraf 704, 708, 709, 322.ZPP člen 339, 339/2-8.
priznanje tuje sodne odločbe - nemško pravo - pomen potrdila o pravnomočnosti - začasna izvršljivost odločbe - kolizijska pravila
Ker predlagatelj ni dokazal pravnomočnosti tuje sodne odločbe, katere priznanje zahteva, je predlog neutemeljen že zaradi pomanjkanja te predpostavke. O drugih vprašanjih, s katerimi se je ukvarjalo sodišče prve stopnje, in pri reševanju katerih naj ne bi spoštovalo predlagateljeve pravice do izjave, se zato pritožbeno sodišču ni bilo treba opredeljevati.