Sodišče prve stopnje je v postopku priznanja tuje sodne odločbe pravilno preizkusilo ali so podani pogoji iz določb 94. do 103. člena ZMZPP. S tem v zvezi je ugotovilo, da so podane vse predpostavke za priznanje tuje sodne odločbe, ki jo je izdalo Županijsko sodišče na Reki.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0010563
ZNP člen 37.ZMZPP člen 111.ZPP člen 325, 327, 332, 350, 350/2, 365, 366.
delibacijski postopek - postopek priznanja tuje sodne odločbe - dopolnilni sklep
Ker dopolnilnega sklepa z dne 8.9.2004 nasprotni udeleženec ni izpodbijal in je postal pravnomočen, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da vanj ob odločanju o zahtevi za povrnitev stroškov postopka nasprotnega udeleženca ni moglo poseči; enako velja glede pritožnikovega zavzemanja za razveljavitev pravnomočnega sklepa s "predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa", ki po zakonu tudi sicer ni namenjen strankam postopka kot morebitno pravno sredstvo.
prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za presojo ustavnosti
Vnaprejšnji inštančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem odločanja na več stopnjah in v pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev.
OZ člen 376.URS člen 156.ZPP člen 350/2, 365, 365/1-2, 366.
prekinitev pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka na drugi stopnji - obseg pritožbenega odločanja - pravilna izbira prava
Vnaprejšnji instančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju postopka s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem stopenjskega odločanja in pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev.
ZMZPP člen 100. Uredba Sveta ES št. 44/2001, člen 76, 76/1. URS člen 25, 62. EKČP člen 6.
priznanje tuje sodne odločbe - zamudna sodba - javni red - obrazložitev sodbe - učinki prava EU
Ker pred 1.5.2004 ni bilo podlage za uporabo evropskega civilnega procesnega prava, se je sodišče prve stopnje pri reševanju spornega pravnega razmerja s tujim elementom pravilno naslonilo na ZMZPP. Ker je bil postopek začet pred začetkom uporabe BU, se mora dokončati po določbah ZMZPP, ki jih je treba uporabiti tudi v ugovornem in pritožbenem postopku.
O kršitvi ustavne pravice do pravnega sredstva in posledični kršitvi procesnega javnega reda ni mogoče govoriti, čeprav sodna odločba ni obrazložena, v primerih, ko ima stranka možnost izpodbijati odločitev z nedevolutivnim pravnim sredstvom - ugovorom, z vložitvijo katerega se postopek prevede v običajen kontradiktoren postopek, v katerem ima stranka na razpolago vse ugovore.
ZPP člen 70, 70/1-6.URS člen 23, 23/1. Sodni red člen 163, 164, 164/2.
izločitev sodnika - pravno stališče sodnika - pritožba - odločanje istega sodnika ob ponovni predložitvi zadeve
Zaradi narave sodnega odločanja pa sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.
Dejstvo, da so iste sodnice že odločale v obravnavani zadevi, ni zakonski razlog za njihovo izločitev ob ponovni predložitvi zadeve Višjemu sodišču.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - adhezijski postopek - pravica do enakega varstva pravic - obveznost zastopanja po odvetniku
Četudi je bila odločba, katere priznanje se zahteva, izdana v adhezijskem postopku, sodišče o pridržku javnega reda presoja z vidika civilno-procesnih (in ne kazensko-procesnih) načel.
Sodišče prve stopnje je opravilo procesni pobot, vendar po vsebini kot materialnopravno pobotanje, se pravi tako, da so terjatve prenehale v trenutku, ko so si stopile nasproti (337. člen ZOR). Do razlike med procesnim in materialnopravnim pobotanjem (procesno pobotanje nima neposrednega oblikovalnega učinka na materialnopravnem področju, saj ga izreče sodišče šele v sodbi - prim. 3. odstavek 319. člena ZPP), bi zato lahko prišlo prav zaradi obresti, saj bi ob pravilno izpeljanem procesnem pobotanju terjatvi prenehali šele s sodbo.
Zapisi v predlagateljevih vlogah dokazujejo, da gre za negativno vrednostno oceno določene sodnice in sodišča, ki zadevo obravnava. Gre za napad na čast in dobro ime sodnice in drugih sodnikov, ki je pravilno ovrednoteno kot žalitev sodišča v celoti in sodstva na sploh. Možnost kaznovanja za žaljive vloge obstaja predvsem zaradi varovanja zaupanja v sodstvo in v avtoriteto sodne oblasti ter zaradi zagotovitve procesne discipline.
Ker v obravnavanem primeru predlagatelj zahteva priznanje sodne odločbe, ki jo je izdalo hrvaško sodišče, in je med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško sklenjena bilateralna mednarodna pogodba, je sodišče uporabilo predvsem določila Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. Ta pogodba v 21. členu navaja skupaj postopek za priznanje tuje (hrvaške) sodne odločbe in postopek za izvršitev tuje (hrvaške) sodne odločbe, vendarle loči dva postopka. In ker ni logično, da bi bilo treba v postopku za priznanje sodne odločbe izkazovati že tudi njeno izvršljivost, to potrdilo v postopku za priznanje tuje sodne odločbe ni potrebno.
Pogodba med RS in RH o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-2.ZMZPP člen 97.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba hrvaškega sodišča - odškodninski spor - izključna pristojnost slovenskega sodišča
V postopku zaradi priznanja tuje sodne odločbe bi bil ugovor o nepristojnosti hrvaškega sodišča upošteven le, če bi to sodišče odločilo v zadevi, za katero bi bila podana izključna pristojnost slovenskega sodišča. To jasno izhaja iz 2. točke prvega odstavka 21. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. V odškodninskih sporih niti ZMZPP niti ZPP ne določata izključne pristojnosti slovenskega sodišča.
ZMZPP člen 95, 95/1, 111. BGB1 paragraf 704, 708, 709, 322.ZPP člen 339, 339/2-8.
priznanje tuje sodne odločbe - nemško pravo - pomen potrdila o pravnomočnosti - začasna izvršljivost odločbe - kolizijska pravila
Ker predlagatelj ni dokazal pravnomočnosti tuje sodne odločbe, katere priznanje zahteva, je predlog neutemeljen že zaradi pomanjkanja te predpostavke. O drugih vprašanjih, s katerimi se je ukvarjalo sodišče prve stopnje, in pri reševanju katerih naj ne bi spoštovalo predlagateljeve pravice do izjave, se zato pritožbeno sodišču ni bilo treba opredeljevati.
Že zaradi narave sodnega odločanja, v nobenem primeru ne more biti odklonitveni razlog sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije.
ZMZPP člen 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 108, 109, 111.ZNP člen 37.ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 365.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba sodišča Bosne in Hercegovine - potrdilo o pravnomočnosti - datum pravnomočnosti sodne odločbe
V postopku priznanja tuje sodne odločbe ni utemeljen ugovor, da datum pravnomočnosti tuje sodne odločbe ni pavšalno ugotovljen. Datum pravnomočnosti na potrdilu o pravnomočnosti je ugotovil in potrdil pristojen tuj organ. V postopku priznanja tuje sodne odločbe se preizkuša le ali je potrdilo o pravnomočnosti pristojnega organa priloženo.
ZMZPP člen 100. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-6.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - rubež pokojnine
Ni v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, če je hrvaško sodišče dovolilo rubež pokojnine, ki jo nasprotni udeleženec prejema od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije.
priznanje tuje sodne odločbe - sistem omejenega preizkusa - ugovor prenehanja preživninske obveznosti - odločba o preživnini - odločba o dodelitvi otroka - uveljavljanje ugovora v izvršilnem postopku
V postopku o priznanju tuje sodne odločbe ni upošteven ugovor o njeni vsebinski nepravilnosti. Ugovor o prenehanju preživninske obveznosti zaradi nove odločbe o dodelitvi otroka se lahko uveljavlja v morebitnem izvršilnem postopku.
izločitev sodnikov višjega sodišča - nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov
Tožnik meri na odklonitveni razlog, ki je zapisan v 6. točki 70. člena ZPP: če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. Te okoliščine so predvsem prijateljstvo, sovraštvo, daljne sorodstvo do strank ali njihovih pooblaščencev, ne more pa biti odklonitveni razlog pravno mnenje sodnika, ki je odločal v konkretnem sporu, vendar je bila pozneje odločba razveljavljena. Tožnik med odklonitvenimi razlogi izraža prav slednje: nezadovoljstvo s pravno odločitvijo višjih sodnikov ... v njegovih zadevah. Toda nestrinjanje z odločitvijo sodnika ni razlog za njegovo izločitev, temveč za vložitev rednih pravnih sredstev proti odločitvi.
ZPP člen 70, 70/6, 73, 73/1, 74, 74/1, 74/2.ZNP člen 37.ZZK-1 člen 120.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog - domneva nepristranskosti
V primeru uveljavljanja odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP lahko sodnik opravlja nadaljnja dejanja, če se nato predlagateljev predlog izkaže za utemeljen in je sodnik izločen, pravdna dejanja, pri katerih je sodeloval ta sodnik, nimajo pravnega učinka.