pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - ugotovitev dejstva - ugoditev pritožbi
Vse kar je treba v tej zadevi glede na presojo pritožbenega sodišča (Višjega sodišča v Celju) še storiti, je, da se glede na procesno ponudbo strank ugotovi, kdaj je bil v kazenskem postopku vložen premoženjskopravni zahtevek. Ni videti razumnega razloga, da pritožbeno sodišče tega ne bi moglo storiti samo. Na podlagi pooblastila iz petega odstavka 357.a člena ZPP je zato Vrhovno sodišče pritožbi zoper razveljavitveni sklep ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v nov postopek, da iz podatkov spisa ugotovi manjkajoče dejstvo in samo dokončno odloči v zadevi.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - razveljavitev prvostopenjske odločbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - nedovoljeni pritožbeni razlogi - obseg pritožbenega preizkusa - meje preizkusa v pritožbenem postopku - zavrnitev pritožbe
Toženec v pritožbi navaja le razloge, zaradi katerih po 357.a členu ZPP pritožbe sploh ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - utemeljenost zahtevka - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Toženka sicer določilo 357.a člena ZPP citira in trdi, da bi moralo sodišče druge stopnje napake odpraviti samo. A taka njena graja izpodbijanega sklepa ostaja le na abstraktni ravni s citiranjem te zakonske določbe. Konkretno pa s pritožbo napada vsebino zadeve - temelj in višino posameznih stroškov, ki bi jih morala plačati kot ena od etažnih lastnic večstanovanjske stavbe. S tako grajo pa - tudi ob sklicevanju na procesne določbe, ki grajo pritožbenega razveljavitvenega sklepa sicer omogočajo - ne more uspeti.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - meje preizkusa v pritožbenem postopku - pavšalne pritožbene navedbe - zavrnitev pritožbe
Višje sodišče je v 17. točki obširno obrazložilo, zakaj razveljavlja sodbo sodišča prve stopnje, opravilo je tudi tehtanje, s temi razlogi pa se pritožnik ne sooči ter le pavšalno navede, da se bo zavlekel že do sedaj dolg postopek. Ob taki pritožbi Vrhovno sodišče lahko le sprejme rezultat opravljenega tehtanja, ki potrjuje razveljavitev. Vrhovno sodišče je zato toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
ZPP člen 338, 338/1, 357a, 357a/2. DZ člen 138, 141, 183, 189.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - delna razveljavitev - sklep o zavrnitvi pritožbe - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - stiki - kasatorično pooblastilo - izpodbijani del - obseg pritožbenega preizkusa - nedovoljeni pritožbeni razlogi - neupoštevne navedbe - zavrnitev pritožbe
Zakon je pritožbene razloge v drugem odstavku 357.a člena ZPP omejil izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga ne napada, saj ne navaja, da bi sodišče druge stopnje lahko ugotovljeno kršitev sodišča prve stopnje samo odpravilo, temveč uveljavlja pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in še to glede tistega dela sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bila njegova pritožba zavrnjena. Tega dela sklepa s pritožbo po 357a. členu ZPP niti ni dovoljeno izpodbijati ter so pritožbene navedbe že zato neupoštevne.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - izločitev sodnikov - dopustni razlogi - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev pritožbe
Po 66. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se v postopku za spremembo skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva smiselno uporabljajo določbe postopka o postavitvi pod skrbništvo. Tako se uporablja tudi določba drugega odstavka 57. člena ZNP-1, ki priznava procesno sposobnost za samostojno vložitev predloga tudi osebi, na katero se postopek nanaša. Smiselna uporaba te določbe pomeni, da tudi v postopku za spremembo skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva takšna oseba lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Ker je tako, je Vrhovno sodišče o laični pritožbi predlagatelja vsebinsko odločalo.
Predlog za izločitev se nanaša na izločitev štirih sodnikov. Izločitev treh sodnikov predlagatelj zahteva zato, ker so pred tem sprejeli za predlagatelja neugodno odločitev, predloga za izločitev višje sodnice C. C. pa predlagatelj ni konkretiziral. Predlagatelj torej, kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, v resnici izraža nezadovoljstvo z vsebino odločitev v predhodnih zadevah. Za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti so na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva in ne institut izločitve sodnika.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dokazna ocena - nestrinjanje z dokazno oceno - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožbena obravnava - ugoditev pritožbi
Če se pritožbeno sodišče ni strinjalo z dokazno oceno izvedenih dokazov, oziroma je dvomilo v logičnost te ocene, bi te dokaze sámo lahko ocenilo drugače, če pa ni bilo prepričano v popolnost dokaznega postopka, bi moralo ravnati tako, da bi razpisalo pritožbeno obravnavo, na kateri bi te dvome odpravilo, po potrebi postavilo predlaganega izvedenca ter odločilo v zadevi.
ZPP člen 354, 355, 357.a, 357a/5. URS člen 23, 25.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - napačna uporaba materialnega prava - pooblastila pritožbenega sodišča - pritožbena obravnava - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pritožbe - neupravičena obogatitev - zavrnitev pritožbe
Razlogi iz odločbe sodišča druge stopnje pravilno utemeljujejo uporabo kasatoričnega pooblastila, saj vprašanji celotnega kompleksa dejstev v zvezi z višino tožbenega zahtevka in s pobotnim ugovorom predstavljata taki samostojni pravni celoti, da bi bilo poseženo v strankino pravico do pritožbe (v načelo instančnosti), če bi sodišče druge stopnje prvič samo odločilo o njiju.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Pritožnica v pritožbi uveljavlja le razloge, zaradi katerih po 357.a členu ZPP pritožbe ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
ZPP člen 247, 247/2, 247/6, 324, 324/6, 363, 363/2.
predlog za izločitev izvedenca - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - pravočasen predlog - seznanitev z dejstvi in okoliščinami - objektivni rok - ugoditev pritožbi
Sklep o postavitvi sodne izvedenke je bil izdan izven glavne obravnave dne 11. 5. 2023, s sklepom z dne 3. 7. 2023 pa je Višje sodišče v Ljubljani sodni izvedenki (na njen predlog) podaljšalo rok za izdelavo izvedenskega mnenja do 1. 9. 2023. Ob takem procesnem položaju je nesprejemljivo stališče, da je predlog dedičev za izločitev sodne izvedenke z dne 21. 8. 2023 prepozen.
Drugi odstavek 247. člena ZPP je treba razlagati v povezavi s šestim odstavkom istega člena ZPP, torej da je izločitev mogoče zahtevati najkasneje v ugovoru zoper izvedensko mnenje.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje je dovoljena posebna pritožba po 357.a členu ZPP. Vendar je to pravno sredstvo zamejeno izključno na presojo pritožbenega sodišča, da zadevo razveljavi, namesto da bi o njej samo dokončno odločilo (drugi odstavek 357.a člena ZPP).
Tudi sama pritožnica izrecno pove, da je presoja po 357.a členu ZPP omejena na prej opisan način. Kljub temu pa uporabe kasatoričnega pooblastila vsebinsko ne napada, marveč se vsebinsko spušča v presojo ter se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa in sicer na ta način, da bi bila pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje zavrnjena. Očitno je, da gre zgolj navidezno za uveljavljanje pritožbenih razlogov po 357.a členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00073084
ZIZ člen 42b, 42b/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b.
predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - načelo kontradiktornosti - izčrpanje pravnih sredstev - redno pravno sredstvo - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga
Trditveno in dokazno breme za ugotavljanje dejstev, ki so ovira za izvršitev tuje sodne odločbe, je na predlagatelju, zato bi ta moral izkazati, da zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti ni imel možnosti uveljavljati s pravnim sredstvom v državi izvora.
Čeprav pritožnik ni pridobil položaja stranke v postopku osebnega stečaja, mora kriti nastale stroške postopka, ki jih je povzročil njegov pravni prednik (odstopnik terjatve) z vložitvijo ugovora. Na to bi moral pritožnik računati, ko je prevzel terjatev.
Po presoji Vrhovnega sodišča je dolžnik stroškov ugovornega postopka v obrazložitvi sklepa z dne 13. 3. 2020 dovolj določno opredeljen. Višje sodišče torej z izdajo popravnega sklepa, s katerim je zgolj natančneje označilo upnika, tako da je iz obrazložitve sklepa z dne 13. 3. 2020 prevzelo njegov polni naziv in ga pripisalo k splošnemu pojmu upnik v II. točki izreka, ni preseglo pooblastila iz 328. člena ZPP.
razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe - nepopolna vloga - zavrženje vloge - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - zavrnitev pritožbe
Razlogi, ki jih navaja pritožnik, predstavljajo tako predvsem nestrinjanje z zakonsko ureditvijo. Ta naj bi ne bila skladna z digitalno dobo. Četudi bi to držalo, to ne pomeni, da se stranka v postopku ni dolžna držati sklepov sodišča. Pritožnik je bil s sklepom sodišča pozvan, naj svojo vlogo dopolni. Kako naj jo dopolni, je bilo v sklepu konkretno navedeno. Nesporno je, da se pritožnik tega ni držal in ga je zato doletela sankcija, na katero je bil opozorjen.
sklep o dedovanju - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - zavrnitev pritožbe
Pritožnik ne utemeljuje nobenega od razlogov iz drugega odstavka 357.a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
zamudna sodba - nesklepčnost tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - meje preizkusa v pritožbenem postopku
Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 357.a člena ZPP ne more preizkušati, ali je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo obstoj procesne kršitve v postopku na prvi stopnji, ampak le, ali so (ob izhodišču, da je bila procesna kršitev storjena) obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve nižjega sodišča. Pritožnik, čeprav se sklicuje na drugi odstavek 357.a člena ZPP, v resnici ne utemeljuje nobenega od tam naštetih razlogov. Pritožbo očitno napačno razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega Vrhovno sodišče vsebinsko presoja pravilnost stališč sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu (v konkretnem primeru, ali je pravilna njegova presoja o nesklepčnosti tožbe). Takih pooblastil Vrhovno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po 357. a členu ZPP nima.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - zavrnitev pritožbe
Nezadovoljstvo z vsebino odločitve v predhodni zadevi ne more biti razlog za izločitev sodnika. Ne zadošča namreč vtis, ki si ga ustvari stranka. Dvom o nepristranskosti sodnika mora biti upravičen v objektivnem smislu.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - pooblastila pritožbenega sodišča - plačilo skupnih dolgov - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Po presoji Vrhovnega sodišča so v konkretnem primeru podane ovire, da bi sodišče druge stopnje lahko samo odločilo o tožbenih zahtevkih in v okviru tega izvajalo dokazni postopek. Izhajajoč iz materialnopravne kvalifikacije spornega pravnega razmerja, ki jo je napravilo pritožbeno sodišče, bi moralo to prvič ugotavljati v dejanskem in pravnem pogledu obsežna sklopa dejstev: to velja tako glede temelja zahtevka za plačilo sorazmernih zneskov plačil obrokov kredita kot tudi glede temelja zahtevka za plačilo sorazmernih potrebnih in koristnih stroškov v zvezi s skupnimi stvarmi. Če bi zaključilo, da je temelj zahtevkov podan, pa bi moralo ugotavljati povsem samostojen sklop dejstev o višini tožbenega zahtevka, ki doslej sploh ni bila predmet presoje sodišča prve stopnje.
Vrnitev zadeve v odločanje sodišču prve stopnje ne bo prekomerno posegla v tožnikovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Če bi sodišče druge stopnje opravilo pritožbeno obravnavo ter izvajalo dokaze, se postopek ne bi bistveno skrajšal.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je višja sodnica kot poročevalka v isti zadevi v prejšnjem odločanju zavzela pravno stališče, ki je bilo po presoji Vrhovnega sodišča napačno, ni taka okoliščina, saj ne kaže na njeno subjektivno ali objektivno pristranskost.