ZVO-1 člen 20, 20/9, 20/10, 85, 85/6. ZUP člen 213, 213/6. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 41, 41/3. Direktiva 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži člen 8, 8a.
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali pogoji za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja obstajajo tudi v konkretnem primeru. Vsebina odločitve o pravici ali obveznosti stranke mora biti namreč formulirana tako, da je jasno in konkretizirano izražena v dispozitivu odločbe. V predmetnem okoljevarstvenem dovoljenju je zato treba natančno določiti vsebino obveznosti tožnice, kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki izvaja (le) obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca, kot je tudi določena v tretjem odstavku 41. člena Uredbe o embalaži in odpadni embalaži.
Legalnost objekta je treba presojati po vseh predpisih o graditvi objektov, veljavnih v času njegove izgradnje, kot tudi po predpisih, veljavnih v času izdaje izpodbijanega akta.
Iz relevantnih materialnopravnih predpisov izhaja, da bi investitor za postavitev predmetne ograje na mejo potreboval soglasje soseda. Desti odstavek 6. člena OLN 2007 namreč ne določa, da morajo biti ograje postavljene na mejo, temveč zgolj, da so lahko postavljene na parcelni meji. To pa po mnenju sodišča ob upoštevanju prve alineje 2. točke 20. člena Pravilnika pomeni (glede na to, da z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, temveč zgolj možnost, da se ograje postavijo na parcelni meji), da morajo biti ograje od sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m; če pa je odmik manjši, kot je tudi v obravnavanem primeru, pa mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča – v tej zadevi tožnikovo soglasje, ki ga, kar ni sporno, investitorja nista pridobila.
državna štipendija - upravni spor - socialni spor - nepristojnost
Upravno sodišče ni pristojno za odločanje v sporu v zvezi s prejemanjem državne štipendije, mirovanjem te pravice in vračilu neupravičeno prejetih zneskov te štipendije.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/1, 14/2. ZUPJS člen 11, 11-3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - materialni položaj - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zakonec - povezanost z družino - razveza zakonske zveze - dokazno breme
Pri ugotavljanju materialnega položaja osebe (torej prosilca za BPP v postopku) se ne upošteva njen zakonec, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Zakonska določba je jasna in jo tudi ustaljena sodna praksa razlaga tako, da morata biti za neupoštevanje zakonca kumulativno izpolnjena oba pogoja, torej dejanska nepovezanost zakoncev in začetek postopka za razvezo zakonske zveze. Tožnik ni podal nobenih trditev in dokazov glede vložitve zahteve za razvezo zakonske zveze, ravno tako takih trditev ne podaja niti v tožbi, zato pogoji za neupoštevanje materialnega položaja tožnikove žene iz 3. točke 11. člena ZUPJS že iz tega razloga niso podani.
S tožbo izpodbijani akt toženke kot pritožbenega organa, s katero je odpravila sklep upravne enote o zavrženju zahteve za priznanje statusa stranskega udeleženca in je tem osebam položaj stranskega udeleženca priznala, je odločitev procesne narave v postopku izdaje gradbenega dovoljenja investitorju (ki je tožnik v tem upravnem sporu), s katero navedeni postopek ni bil končan. Zato ne more uživati samostojnega pravnega varstva v upravnem sporu.
Z drugo izpodbijano odločitvijo je toženka v pritožbenem postopku ob ugoditvi pritožbi izpodbijano odločbo (gradbeno dovoljenje) odpravila in vrnila zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Postopek v tej zadevi torej ni bil končan, saj bo moral pristojni organ prve stopnje o zahtevku tožnika kot investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo odločiti ponovno. Zato tudi ta izpodbijani akt ne more biti predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu.
Komisija za cepljenje poda (zgolj) mnenje o obstoju razlogov za opustitev ali neopustitev cepljenja, o opustitvi oziroma o neopustitvi cepljenja v upravnem postopku pa odloči minister kot stvarno pristojni upravni organ. Ta mora pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Njegova odločba mora vsebovati vse razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev, tj. zlasti razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, razloge, ki so mu glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, in razloge, zaradi katerih ni ugodil kakšnemu zahtevku strank.
ZIMPVI člen 2, 5. ZUP člen 8, 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3.
odločba o vpisu v register - zasebna šola - pravica do izjave - načelo materialne resnice - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
S tem, ko toženka mnenja, ki ga je toženka pridobila v postopku, ni posredovala tožnici niti ni o navedenih dejstvih, ki jih je povzela v izpodbijano odločitev, tožnici dala možnost, da se o njih izjavi, pri čemer tudi ni niti zatrdila, da bi navedeno možnost izključila na podlagi zakona, je kršila tožničino pravico do izjave v postopku, posledično pa je s tem prekršila tudi načelo materialne resnice, saj tožnici ni omogočila, da bi do navedenih dejstev, na katere je naslonila svojo odločitev, zavzela stališče. Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - omejitev - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zmotna uporaba materialnega prava
Organ lahko na podlagi določbe pete alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP omeji (le) višino brezplačne pravne pomoči, kar je v skladu z namenom postopka, ki ga ureja, to je odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
odobritev pravnega posla - prodaja kmetijskih zemljišč - predkupna pravica - zloraba pravic - glavna obravnava
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalko in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta pri nakupu predmetnega zemljišča. Ker zloraba pravic ne more uživati pravnega varstva, tožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja predkupne pravice.
patent - veljavnost patenta - prenehanje veljavnosti patenta - plačilo pristojbine za patent - nadaljevanje postopka po zamudi - končan postopek
Postopek pridobitve patenta, v okviru katerega se lahko vloži zahteva za nadaljevanje postopka po zamudi, se je začel z vložitvijo zahteve za podelitev patenta in se je zaradi neplačila pristojbine zaključil z odločbo toženke o prenehanju veljavnosti patenta z dne 9. 5. 2016, zoper katero prijavitelj tudi ni vložil tožbe in je postala pravnomočna. Prijavitelj je zahtevo za nadaljevanje postopka po zamudi naknadnega roka za plačilo pristojbine za 4. leto vložil šele 15. 6. 2016, po vročitvi odločbe o prenehanju veljavnosti patenta, ko so pravice iz patenta že ugasnile in se je postopek pridobitve pravic že zaključil. Uporaba instituta nadaljevanja postopka po zamudi iz 67. člena ZIL-1 zato v konkretnem primeru ni dovoljena, ker je bila vložena po zaključenem postopku pridobitve pravic pred organom.
ZTuj-2 člen 76, 81, 81/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
tujci - omejitev gibanja - omejitev gibanja tujcu - omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - nastanitev v centru za tujce - razlogi za omejitev gibanja - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - direktiva o vračanju - obrazložitev odločbe - nepopolna obrazložitev odločbe - nepopolna obrazložitev odločbe tožene stranke - začasna odredba - začasna odredba v upravnem sporu
Pridržanje tujca je upravičeno samo, če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna, zato mora policija, upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, vedno presoditi tudi sorazmernost izrečenega ukrepa, takšna presoja pa mora biti v odločbi o pridržanju ustrezno obrazložena (tako tudi upravnosodna praksa, glej zadeve II U 132/2015, I U 1051/2016, I U 598/2017, III U 250/2017, III U 63/2022, III U 78/2022 in druge). Ta presoja mora biti opravljena tudi brez posebne prošnje tujca, kar izhaja tako iz določb Direktive o vračanju, kot tudi iz tretjega odstavka 76. člena ZTuj-2. V konkretni zadevi pa je toženka zgolj povzela dosedanji tek postopka, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni (kakorkoli) razvidno, da bi toženka opravila presojo sorazmernosti izrečenega ukrepa in katere konkretne okoliščine naj bi pri tej presoji upoštevala.
Stališče, da noben prijavitelj v inšpekcijskem postopku ne more biti stranka, pa ne drži. Tudi za prijavitelja velja določba 43. člena ZUP. Prijavitelj torej lahko zahteva vstop v postopek, pri čemer mora obrazložiti svoj pravni interes, inšpekcijski organ pa mora, če lastnosti stranke ne prizna, o tem izdati sklep (prvi odstavek 142. člena ZUP). Zoper sklep, s katerim se lastnost stranke ne prizna, je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa (prvi odstavek 142. člena ZUP).
podelitev službene izkaznice zasebnega varovanja za varnostnika - splošni pogoji - varnostni zadržek - prekršek - javni red in mir - nasilje
Na podlagi jezikovne razlage 3. točke drugega odstavka ZZasV-1 ima oseba varnostne zadrže, ko je najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja. Pri tem na obstoj varnostnih zadržkov ne vplivajo okoliščine, da ni šlo za kršitev ZJRM-1 na javnem mestu ali v razmerju s tretjimi osebami, temveč za kršitve ZJRM-1 zaradi družinskih nesoglasij.
ZIntPK-UPB2 člen 3, 3/4, 13, 13/6, 15. ZUP člen 210, 214, 237, 237/1, 237/1-7. ZUS-1 člen 2, 4.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker ni jasno razvidno, ali se tožnici očita kršitve v postopku sprejemanja Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v zvezi s predlogom, osnutkom ali gradivom, namenjenim objavi na spletni strani, sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti.
Tožena stranka ni jasno in določno opredelila, pri pripravi katere Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se tožnici očita nastalo kršitev v izreku ugotovitev, zato je izrek pomanjkljiv in se ga ne da preizkusiti.
Vprašanje dopustnosti pritožbe zaradi molka organa je zato povezano z vprašanjem, ali materialni predpis določa pravico, obveznost ali pravno korist osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, o kateri mora organ odločiti, pa akta o tem ni izdal ali ga ni vročil stranki v predpisanem roku.
AJPES vpise oziroma izbrise, ki nimajo konstitutivnega ampak deklaratorni značaj, opravlja izključno na predlog enote poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v postopku izdaje izpodbijanega akta - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
O tem, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim položajem v upravnem postopku, je bilo prelitega že veliko črnila. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v številnih odločitvah poudarilo, da lahko oseba to doseže le v upravnem postopku (pod predpostavkami iz 43. člena in v postopkih po 142. členu oziroma 229. členu ZUP). Zoper dokončen sklep, s katerim je bila osebi zavrnjena pravica do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta, lahko vloži tožbo tista oseba, kateri je bila pravica do udeležbe v postopku s tem sklepom zavrnjena (drugi odstavek 17. člena ZUS-1). V primeru, da je postopek prej končan, lahko predlaga obnovo (9. točka 260. člena ZUP). Zapisano pomeni, da mora biti vprašanje, ali se nekdo lahko udeleži (tujega) postopka, rešeno med upravnim postopkom. S tem je zagotovljena pravica do pravnega sredstva in/ali sodnega varstva.
Pri tem ni pomembno, ali bi oseba morala biti udeležena v upravnem postopku. Ključno je le, ali je bila stranka ali stranski udeleženec. Z drugimi besedami, sodišče v predhodnem preizkusu tožbe ne preverja, ali bi tožeča stranka morala imeti položaj stranke ali stranske udeleženke v upravnem postopku, temveč samo, ali je tak položaj imela.
Zoper upravne akte iz 2. člena ZUS-1 ni mogoč upravni spor po 4. členu ZUS-1, saj je sodno varstvo že zagotovljeno v okviru rednega upravnega spora zaradi nezakonitosti upravnega akta, v okviru katerega se presoja tudi kršitev človekovih pravic.
ZEKom-1 člen 57, 57/2. ZUS-1 člen 37, 37/1. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
dodelitev radijske frekvence - ničnost odločbe
V tej zadevi izrek izpodbijane odločbe nasprotuje pravnemu redu, saj v posameznih točkah spreminja izrek odločbe, ki sploh ne velja več. Zato je odločba neizvršljiva, saj ni več ničesar, kar bi bilo mogoče spremeniti.
ZUP člen 241, 241/1, 246, 246/4. ZEN člen 27, 27/2, 28, 40, 40/2, 49, 49/1, 52, 52/2.
evidentiranje urejene meje in parcelacije - parcelacija - načelo kontradiktornosti - predlagana meja - soglasje
Iz določil ZUP ne izhaja zahteva, da bi moral upravni organ ob preizkusu pritožbe (prvostopenjski organ) oz. pred izdajo odločbe, s katero zavrne pritožbo (drugostopenjski organ), morebiti prejeto izjavo stranke z nasprotnim interesom o pritožbi vselej vročiti tudi pritožniku (in temu omogočiti tudi izjasnitev glede takšne izjave). Ne glede na navedeno sodišče pojasnjuje, da je takšno ravnanje upravnega organa, ob upoštevanju načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, potrebno v primeru, ko namerava organ na podlagi prejete izjasnitve v svoji odločbi dopolniti razloge izpodbijane odločitve, pri tem pa navajati za odločitev pomembna dejstva in okoliščine, glede katerih pritožniku predhodno ni bila dana možnost, da se o njih izjavi. Položaj, v katerem pritožniku še pred izdajo drugostopenjske odločbe to ne bi bilo omogočeno, bi namreč predstavljal kršitev omenjenega načela. Ker bi se v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZEN na podlagi dokončne odločbe o evidentiranju parcelacije v zemljiškem katastru ta del meje novih parcel vpisal kot urejen del meje, bi bil tožnik s tem dejansko onemogočen v možnosti ureditve meje med njegovo parcelo 1467/8 in prejšnjo parcelo 1467/12 oziroma sedaj nastalimi novimi parcelami. Navedeno po presoji sodišča posledično pomeni, da bi dopustitev parcelacije parc. št. 1467/12 na način, kot je bila izvedena v predmetni zadevi, tj. brez ureditve celotne meje med navedeno in tožnikovo parcelo št. 1467/8, dejansko pomenila obid določb prvega odstavka 49. člena ZEN, katerega posledica bi bila nedopustna onemogočitev tožnika v možnosti uveljavljanja pravic, ki jih ima v zvezi z urejanjem meje v skladu z ZEN.
ZSPJS člen 7, 7/1. Pravilnik o napredovanju delavcev zaposlenih na področju socialnega varstva (1994) člen 5,10. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 9.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - plačni razred
Direktorjeva osnovna plača se v celoti določi na podlagi 11. člena ZSPJS in na njegovi podlagi sprejete uredbe. Imenovanje v naziv (oziroma napredovanje v naziv) na to plačo nima nobenega vpliva.
ZBPP člen 34, 34/2, 37, 37/2, 37/2-1. ZUP člen 67, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - zavrženje prošnje
Prosilec je bil po vložitvi prošnje za BPP pozvan, da v 30 dneh dopolni prošnjo, da natančno opredeli svoje premoženjsko stanje v BIH. Iz dopisa izrecno izhaja rok za dopolnitev prošnje ter opozorilo glede posledice, če prosilec ne bo sledil pozivu. Ker prosilec v danem roku pomanjkljivosti vloge ni odpravil, na poziv namreč ni reagiral, je organ za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo pravilno zavrgel.