Z zakonsko dikcijo "sme davčni zavezanec odbiti vstopni DDV" sta po presoji sodišča urejena tako pridobitev pravice kot tudi rok za njeno uveljavljanje. Gre za zakonski materialni rok za uveljavitev pravice, s potekom katerega pravica, ki je stranka ni uveljavila, ugasne.
Ker gre v obravnavanem primeru za zahtevek za vračilo po 95. členu ZDavP, je po presoji sodišča bistvena za odločitev ugotovitev, ali je tožnik plačal več, kot je bil dolžan plačati po davčnem obračunu. Pri tem pa je po presoji sodišča za odločitev o stvari, ali je davčni zavezanec dejansko plačal več po davčnem obračunu (95. člen ZDavP), pomembna opredelitev davčnega organa do tožnikovih navedb oziroma razlogov, ki jih je navedel v zahtevi za vračilo davka in ki jih navaja tudi v pritožbi ter se nanje sklicuje tudi v tožbi.
Tudi ob prevedbi se zahteva strokovni izpit, prenehanje delovnega razmerja pa je zakonska posledica za primer, če se strokovni izpit v predpisanem roku ne opravi.
URS člen 156, 157, 120/2, 153, 153/3, 49, 49/3, 120, 15, 15/1, 15/4, 3, 3/2, 14, 156, 157, 120/2, 153, 153/3, 49, 49/3, 120, 15, 15/1, 15/4, 3, 3/2, 14. ZUS člen 34/1-4, 1, 1/3, 34. ZIZ člen 290/2, 283/5, 283/6, 290, 281/1-5, 283, 283/1, 7, 7/3, 281, 7, 281/1-5, 281, 7/3, 283/5, 283/1, 283, 290/2, 290, 283/6. Pravilnik o vsebini, programu in načinu opravljanja izpita za izvršitelja člen 4, 4/1, 4, 4/1.
diskrecijsko odločanje - načelo zakonitosti
Ker je drugo-tožeča stranka v tožbi uveljavljala varstvo človekove pravice do enakosti pred zakonom, ima to z vidika vprašanja aktivne legitimacije za posledico, da možnost sodnega varstva (ustavne) pravice za drugo-tožečo stranko ni vezana (samo) na ureditev v ZIZ v zvezi z ZUS, ampak je treba upoštevati tudi določilo 1. in 4. odstavka 15. člena Ustave v zvezi z določilom 157. člena Ustave oziroma 3. odstavka 1. člena ZUS. Ob upoštevanju načela subsidiarnosti sodnega varstva pravic v upravnem sporu in odločbe Ustavnega sodišča v zadevi Up-547/04-21 z dne 3. 3. 2005 je sodišče v konkretni zadevi štelo, da je drugo-tožeča stranka na podlagi Ustave aktivno legitimirana za varstvo pravice do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji glede na imenovanje izvršitelja AA. Nedvomno in nesporno izpodbijana odločitev tožene stranke očitno ne posega v pravico drugo-tožeče stranke glede njenega dostopa do izvajanja službe izvršbe v ožjem pomenu, ker je drugo-tožeča stranka pridobila službo izvršitelja. Po presoji sodišča ima različna ureditev vstopa v omenjeno službo in pogojev za opravljanje te službe pravilno procesno-pravno podlago v odločitvi zakonodajalca, da program za izpit izvršitelja predpiše minister za pravosodje (5. točka 1. odstavka 281. člena ZIZ), kar pomeni tudi, da gre za dovolj določno zakonsko pooblastilo ministru, da določi izpit za izvršitelja po programu, ki ga določi minister. Dostop do delovnega mesta oziroma službe pa je treba razlagati širše in sicer, da ne gre samo za prepoved diskriminacije v postopku kandidiranja za posamezno službo, ampak tudi za prepoved diskriminacije v zvezi s pogoji za opravljanje službe, ki imajo neposreden vpliv na nadaljnje opravljanje oziroma prenehanje opravljanja službe. V zvezi s tem vidikom dostopa do predmetne službe pa tožnik (ničesar) ne zatrjuje, da bi bil diskriminiran glede na imenovanje AA.
ZZZDR člen 35, 35. ZUP člen 239, 239/1, 239, 239/1.
stiki z otrokom
Tožena stranka je odločila 11. 2. 2003, ko je bil v spisu že podatek, da je bila izdana nadomestna odločba Centra za socialno delo A. Pravilno je stališče tožnice, da bi morala tožena stranka to spremenjeno okoliščino upoštevati in pred svojo sprejeto odločitvijo preveriti oziroma ugotoviti ali je izvršilni naslov, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi upravne izvršbe z dne 13. 11. 2002, odpravljen ali razveljavljen ter ali so podani pogoji po 1. odstavku 293. člena ZUP in šele nato odločiti o pritožbi tožnice proti sklepu Upravne enote A z dne 13. 11. 2002; vse to pa bo morala tožena stranka upoštevati v ponovljenem postopku. Pri svoji odločitvi je sodišče upoštevalo tudi odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-312/00 z dne 23. 4. 2003 in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 16/04, v nadaljevanju: ZZZDR-C). V 35. členu ZZZDR-C je urejen način dokončanja tekočih oziroma že začetih postopkov po 1. odstavku 106. člena ZZZDR. Postopki, ki so začeti do uveljavitve novele, to je do 1. 5. 2004, se tako dokončajo pred centri za socialno delo po določbah ZZZDR in o pritožbah zoper te odločbe odloča ministrstvo, pristojno za družino (1. odstavek 39. člena ZZZDR-C). Ker se je v tej zadevi upravni postopek začel pred uveljavitvijo ZZZDR-C in ker se je v smislu 1. odstavka 39. člena ZZZDR-C končal z odločbo tožene stranke z dne 11. 2. 2003, je za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe pristojno upravno sodišče.
V postopku za ugotavljanje ali prosilec za azil izpolnjuje pogoje za pridobitev azila v Republiki Sloveniji v skladu z določbami ZAzil (22. člen ZAzil) vežejo toženo stranko načela postopka po tem zakonu. Ob dejstvu, da tožnik v tožbi zatrjuje, da tožena stranka vseh njegovih izjav ni zapisala, sodišče zaključuje, da izjava tožnika ob podaji prošnje za azil ne daje zanesljive podlage in opore za sprejeto odločitev tožene stranke. Odločitve tožene stranke zato ni mogoče preizkusiti. Sodišče pri tem opozarja na že sprejeto stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 725/2001 z dne 23. 8. 2001.
ZVet-1 člen 52, 52/4, 52, 52/4. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, in o postopku njihove verifikacije člen 20, 20.
inšpekcijski postopek
Tudi po presoji sodišča je pravilno stališče tožene stranke glede opredelitve del, ki jih je opravljala AA. Pri tem se je tožena stranka pravilno oprla na določili 20. in 21. člena Pravilnika in štela dela, ki jih je opravljala AA, kot veterinarska opravila. Za ta opravila pa AA ni izkazala izpolnjevanje pogojev po 3. odstavku 21. člena Pravilnika v času inšpekcijskega pregleda 10. 10. 2003. Tožnik tožbi prilaga potrdilo z dne 26. 5. 2004, iz katerega izhaja, da je AA dobila potrdilo o opravljenem strokovnem izobraževanju po programu za veterinarske pomočnike, to pa potrjuje, da v času inšpekcijskega pregleda dne 10. 10. 2003 tega strokovnega izobraževanja delavka še ni opravila, zato je izrečeni ukrep organa prve stopnje pravilen.
Šteje se, da je revizija opravljena v roku 3 mesecev, če je odločba, izdana ob reviziji, v navedenem roku odposlana upravni enoti zaradi vročitve stranki. Dokazno breme glede pravočasnosti revizije nosi tožena stranka. Tožena stranka je še enkrat odposlala (popravljeno) izpodbijano odločbo prvostopenjskemu organu zaradi vročitve stranki. V takem primeru je treba šteti, da je bila odločba o reviziji odposlana prvostopenjskemu organu zaradi vročitve stranki, ko je bila odposlana druga odločba.
ZTLR člen 7/2, 7/2. ZOR člen 454, 567, 454, 567. ZDDV člen 40/9, 3, 4/2-4, 8.
odbitek vstopnega DDV - DDV
Za pravilno odločitev ali gre za obdavčljiv promet storitev po 3. členu ZDDV, se je po mnenju sodišča treba opredeliti tudi do vsebine pogodbe 002; niti prvostopni organ, niti tožena stranka ne oporekata "prodajalcu" - BTC d.d pravice do brezplačne uporabe nepremičnine za dobo 50 let. Če je temu tako, pa se postavlja vprašanje ali obstaja iz tega naslova kakšna terjatev. Predmet prodaje je po 2. odstavku 454. člena ZOR lahko tudi pravica, ki pa mora biti prenosljiva. Ali gre za prenosljivo terjatev iz obligacijskega razmerja, v katerem ima prodajalec položaj upnika, pa se tožena stranka ne izreče. Kolikor tožena stranka zatrjuje, da gre za rabokupno razmerje, se je po mnenju sodišča treba tudi opredeliti ali iz takšnega obligacijskega razmerja izhajajo kakšne prenosljive terjatve upniku, tega pa tudi prvostopni davčni organ ni ugotavljal, kar pomeni, da je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno. To pa vpliva tudi na pravilno uporabo materialnega prava, saj sta oba davčna organa pri ugotavljanju, da gre za en promet, izhajala iz lastnosti lastninske pravice, ki vsebuje tudi pravico uporabe. Lastnost lastninske pravice pa je lahko tudi posredna posest (2. odstavek 7. člena ZTLRP). Razlaga druge pogodbe je vsekakor okoliščina, ki lahko pomembno vpliva na odločitev. Kolikor tožena stranka ocenjuje, da z davčnega vidika po njej ni opravljen prenos premoženjskih pravic, se mora nedvomno opredeliti tudi njene vsebine, saj zgolj razlogi stvarnopravne narave (ker naj bi bil pravni posel nakupa nepremičnine oz. vseh pravic vsebinsko izveden že pri prodajni pogodbi 001) po presoji sodišča ne zadoščajo.
ZS člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZUS člen 69, 69/2, 30, 62, 62/3.
carinski ukrepi zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine
Eden izmed pogojev take začasne odredbe je nastanek hujših škodljivih posledic, ki morajo biti vsaj verjetno izkazane, verjetno pa mora biti izkazano tudi, da takšnih posledic ni mogoče odvrniti drugače, kot se predlaga z zahtevo za izdajo začasne odredbe. V obravnavanem primeru to ni verjetno izkazano. Glede na predlagano vsebino začasne odredbe po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj po 2. odstavku 69. člena ZUS, saj ni verjetno izkazano za potrebno, da se izda, kajti učinki v primeru izdaje takšne začasne odredbe, kot jo predlaga tožnik, ne bi nastopili takoj, začasna odredba s časovno nedoločenim in nedoločljivim odlogom učinka pa ne predstavlja začasne ureditve stanja v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS, saj stanja ne ureja. Gre v bistvu za zahtevo za izdajo začasne odredbe pod odložnim pogojem, kar pa po mnenju sodišča ne izkazuje verjetnosti potrebe po izdaji začasne odredbe, saj se stranka glede na sporno pravno razmerje lahko vsak čas obrne na sodišče z zahtevo za izdajo začasne odredbe po tem, ko bi bil izpolnjen pogoj za njen takojšnji učinek, to je, ko bi prenehala veljati navedena začasna odredba Okrožnega sodišča v M.