ZIKS člen 145. ZDen člen 3, 4, 5, 9, 9/1, 9/2, 63, 63/3. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 30. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupacijske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
Pri presoji, ali gre za vračanje po ZDen ali po ZIKS je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. V konkretni zadevi je sodišče v sodnem postopku ugotavljalo (tudi)pogoji za vračilo premoženja po ZDen, ker je Ustavno sodišče z odločbo Up - 1061/12-32 z dne 29. 5. 2014 presodilo, da z vidika 33. člena Ustave ni sprejemljiva razlaga zakonske ureditve, po kateri se sodišče izreče za nepristojno za odločanje o zahtevku, ker pravna podlaga zahtevka ni ZIKS, temveč ZDen, potem ko je po izteku roka za vložitev zahtev za denacionalizacijo iz prvega odstavka 64. člena ZDen predlagatelje pozvalo, naj izberejo, ali bodo pravico do vrnitve premoženja uveljavljali v sodnem postopku na podlagi določb ZIKS ali v upravnem postopku na podlagi določb ZDen, in so ti skladno s tem pozivom izbrali sodni postopek, zahtevo, ki so jo pravočasno vložili na podlagi določb ZDen, pa umaknili.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066261
ZP-1 člen 19, 19a, 20, 20/3. ZP-1J člen 42.
prisilna izterjava globe - nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pravna oseba
Tudi na podlagi določb novele ZP-1J storilka pravna oseba globe ne more nadomestiti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
vrnitev zaplenjenega premoženja – stavba v solastnini ob zaplembi – nedokončana etažna lastnina – podržavljenje – vzpostavitev etažne lastnine
V postopku za vrnitev zaplenjene stavbe v solastnini ni mogoče deliti solastnine v naravi in odločati o vzpostavitvi etažne lastnine, če v postopku niso udeleženi vsi solastniki stavbe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086162
URS člen 18. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 25, 25/3, 82, 82/1, 82/1-2. KZ člen 115, 115/2.
odložitev izvršitve kazni zapora – razlogi za odložitev izvršitve kazni – zdravljenje, ki ni bolnišnično zdravljenje – zagotovitev potrebne zdravstvene oskrbe – mnenje posebne zdravniške komisije – tek in pretrganje zastaranja izvršitve kazni
Če se ugotovi, da Zavod za prestajanje kazni zapora zaradi zdravstvenega stanja obsojenca ne more zagotoviti kakovostne oskrbe, lahko sodišče na prošnjo obsojenca odloži izvršitev kazni zapora iz razloga iz 2. točke prvega odstavka 82. člena v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZIKS-1 kot sui generis odložitvenim razlogom.
Dejstvo, da je obsojenec že v času izreka sodbe v predmetni zadevi bil na prestajanju zaporne kazni po drugi sodbi, na tek zastaranja izvršitve kazni nima nikakršnega vpliva. Nalog za izvršitev kazni namreč ni prekinil tek zastaranja izvršitve zaporne kazni. Zastaranje izvršitve kazni ne teče v času, ko se po zakonu kazen ne sme izvršiti. Ovire zaradi katerih se kazen ne sme izvršiti pa so lahko pravne ali dejanske narave. Veljavna kazenska zakonodaja upošteva samo ovire pravne narave, torej tiste, ki temeljijo na zakonu. Takšna ovira je na primer odložitev izvršitve kazni. V tem primeru se čas odloga izvršitve kazni ne všteje v zastaralni rok, ki po prenehanju te ovire, začne teči znova.
V KZ-1 ali drugih zakonih pa ni nikjer določeno, da se zaporna kazen, v času prestajanja druge (predhodne) zaporne kazni, ne bi smela izvršiti. V tem primeru gre namreč za ovire dejanske narave, na katere se določbe drugega odstavka 92. čl. KZ-1 ne nanašajo.
Zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči z dnem nastopa kazni. Takšnih posledic pa ne more imeti nalog za razporeditev na prestajanje kazni obsojencu, ki je v tem času že v priporu ali pa na prestajanju kakšne druge zaporen kazni. Zato je širjenje določbe tretjega odstavka 94. čl. ZKP o prenehanju teka zastaranja izvršitve zaporne kazni, katero je obsojeni že nastopil, na drugo izrečeno kazen, katere pa še ni nastopil ampak je bil k prestajanju samo pozvan, nedopustno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0086118
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a, 129a/2. ZIKS-1 člen 12, 12a, 13.
alternativni način izvršitve kazni zapora – delo v splošno korist – pravočasnost predloga – nastop kazni
ZIKS-1F le glede alternativnega načina izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna v tretjem odstavku 12. člena izrecno določa, da lahko obsojenec vloži po pravnomočnosti sodbe predlog za izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna tudi v primeru, ko že prestaja kazen zapora. Take izrecne določbe 12.a člen (izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom) in 13. člen (izvršitev kazni zapora ali denarne kazni z delom v splošno korist) nimata, niti v določbah 129.a člena ZKP ali 86. člena KZ-1 ni mogoče zaslediti pravnih podlag, ki bi omogočale razlago prekluzivnosti 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, na način, kot ga predlaga obsojenka.
odložitev izvršitve kazni zapora – bolnišnično zdravljenje
Čeprav ni podan razlog odložitve kazni zapora iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 (bolnišnično zdravljenje), pa ni izključena odložitev izvršitve kazni zapora, če so za to podane okoliščine iz 1. in (ali) 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1, kar pa je mogoče presoditi šele na podlagi mnenja posebne zdravniške komisije, ki je opredeljena v tretjem odstavku 25. člena ZIKS-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023488
KZ člen 113, 113/1, 113/1-3, 115, 115/2, 115/5. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 28, 82, 82/1, 82/1-1.
zastaranje izvršitve kazni zapora - tek in pretrganje zastaranja izvršitve kazni - načelno pravno mnenje
Prekinitev prestajanja kazni zapora iz razloga po 1. točki prvega odstavka 82. člena ZIKS-1, ni primer, „da zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči, ko obsojenec nastopi kazen“ (Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 12. 2005, Pravno mnenje II/2005), zato je po preteku dvakratnika relativnega zastaranja roka izvršitev kazni zapora absolutno zastarala (peti odstavek 115. člena KZ).
USTAVNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
VSL0023481
ZIKS-1 člen 2, 2/1, 3, 3/2, 8, 8/1, 18, 18/1, 24, 24/1, 25, 25/3, 26, 26/4, 82. KZ-1 člen 86, 86/1. ZKP člen 129, 129/2, 129a. ZUP člen 153, 153/1, 153/1-5.
začetek prestajanja kazni zapora – prekinitev postopka za izvršitev kazni zapora – prekinitev prestajanja kazni zapora – odložitev prestajanja kazni zapora – predlog za alternativni način prestajanja kazni zapora
Ni dopustna prekinitev postopka izvršitve kazni zapora, pa čeprav je vložen predlog za nadomestitev izvršitve kazni zapora, pa o tem predlogu sodišče pred nastopom kazni še ni odločilo. Pri izdaji odločbe – poziv za nastop kazni zapora po prvem odstavku 18. člena ZIKS-1 se po prvem odstavku 8. člena ZIKS-1 ne uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zato tudi iz tega razloga ni mogoče prekiniti postopka za izvršitev kazni zapora po členu 153 ZUP.
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2.
odvzem premoženja – zaplemba premoženja – vrnitev zaplenjenega premoženja – odprava krivic – odvzem premoženja s sodbo vojaškega sodišča – odlok AVNOJ – prehod premoženja v državno last
Sodišče prve stopnje je relevantne odločbe in vpise ocenilo ter zaključilo, da je premoženje, ki je predmet tega postopka, prešlo v državno last (že) na podlagi 1. oziroma 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ, to je že 6. 2. 1945. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča to izhaja iz Odločbe Okrajne zaplembene komisije v Kranju z dne 26. 2. 1946, kar pomeni, da upravičenec v trenutku izdaje sodbe vojaškega sodišča z dne 22. 8. 1945 ni bil več lastnik spornega premoženja.
izvršitev zaporne kazni – prošnja za odložitev izvršitve zaporne kazni – bolnišnično zdravljenje
Sodišče sme iz razloga po 1. točki 1. odstavka 24. člena ZIKS-1 obsojencu, ki je na prostosti, odložiti izvršitev kazni zapora, če ni zmožen nastopiti kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja. Takšna situacija pa pri obsojenemu ni nastopila, saj je, kot navaja tudi v pritožbi, še vedno v bolniškem staležu in zgolj napoten na dodatne preglede, na podlagi katerih bo mogoče oceniti ali je sploh potreben operativni poseg.
ZIKS člen 145, 145/3. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1-2, 1-3. Zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 9.
Čeprav se sodba sodišča Slovenske narodne časti SNČ 503/45 sklicuje na določbo 3. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a, je bila pravna podlaga podržavljenja sodba in ne odlok ter je za vračilo treba uporabiti določila ZIKS.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084139
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZIKS-1 člen 59. ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-12.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – prestajanje zaporne kazni – neustrezno zdravljenje – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – pravnomočnost sodbe – odškodnina – ponovno odločanje o zahtevku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zavodska psihiatrinja že v mesecu oktobru 2006 po indiciranju bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja napisala napotnico za Psihiatrično bolnico L., vendar pa je ta sprejem odklonila. Prav tako je v mesecu maju 2007 za tožnika urejala sprejem v Psihiatrični bolnišnici V., ki je prav tako odklonila sprejem tožnika. Ko pa je nameravala tožnika napotiti še v druge psihiatrične bolnice, je tožnik napotitev v bolnišnico odklonil. Tudi tožnik sam je zaslišan kot stranka izpovedal, da je zavodska psihiatrinja takoj predlagala hospitalno zdravljenje in na izrecno vprašanje sodišča, ali ga iz zapora niso hoteli poslati v bolnico, ali pa so ga v bolnici odklonili, izpovedal, da je iz bolnice prišlo obvestilo, da ga ne sprejmejo. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča o odsotnosti enega od elementov odškodninskega delikta, in sicer protipravnosti ravnanja organa tožene stranke.
Sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se izvrši z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj trideseti dan po pravnomočnosti odločbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne odločbe, s katero je bila sankcija izrečena, storilcu. Kljub pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je tako vozniško dovoljenje veljavno vse do izvršitve te sankcije.
DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075966
ZIKS člen 145c. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 299, 299/2.
denacionalizacija – vrnitev zaplenjenih nepremičnin – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – konkretizirano zanikanje dejstev
Toženka je prišla v zamudo za plačilo primernega mesečnega nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (145.c člen ZIKS) po prejemu konkretiziranega zahtevka za plačilo (drugi odstavek 299. člena OZ).
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – začasna zdravstvena nesposobnost za opravljanje nalog
Storilka nalog ne more opravljati brez zdravniškega pregleda, s katerim bi bilo ugotovljeno, da je te naloge sposobna opravljati. Glede na to, da so po navedbah storilke pri njej podani zdravstveni razlogi, zaradi katerih še eno leto ne bo sposobna za opravljanje nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, po šestem odstavku 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1) pa rok v katerem morajo biti naloge opravljene ne sme biti krajši od enega in ne daljši od treh mesecev, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Zakon namreč ne omogoča odložitve opravljanja nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti za nedoločen čas.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071090
ZIKS člen 145, 145/3, 145b, 145b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premoženje, zaplenjeno s kazensko sodbo – predmet zaplembe – vrnitev zaplenjenega premoženja – podlaga prehoda premoženja v državno last – oblika vrnitve zaplenjenega premoženja – vrnitev nepremičnin v naravi – vrednost nepremičnin – odškodnina v obliki obveznic RS – enovito obravnavanje zaplenjenega premoženja – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Presoja oblike vrnitve zaplenjenega premoženja in zavezancev za vrnitev (145. člen ZIKS) je odvisna od vprašanja, kaj je bilo predmet zaplembe na podlagi kazenske obsodilne sodbe. Šele, če vrnitev zaplenjenega premoženja ali njegovih posameznih delov stvarno ali pravno ni več mogoča (tretji odstavek 145. člena ZIKS), se prisodi odškodnina v obliki delnic, s katerimi razpolaga RS (četrti odstavek 145.b člena ZIKS).
Odločanje o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja z dne 28. 1. 2014 (na podlagi določb ZIKS) sodi v sodno pristojnost in sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da predlog odstopi v reševanje pristojnemu upravnemu organu.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – začasno nezaposljiva oseba
Po določbi četrtega odstavka 9. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) velja za začasno nezaposljivo brezposelna oseba, ki zaradi težav z odvisnostjo, težav v duševnem zdravju, večjih socialnih težav in drugih podobnih težav ni zmožna za delo. Glede na takšen status storilca pritožbeno sodišče ugotavlja, da storilca tudi ni možno vključiti v program nadomestitve globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti dokler ni ugotovljeno, da je storilec ponovno zmožen za delo.