KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023488
KZ člen 113, 113/1, 113/1-3, 115, 115/2, 115/5. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 28, 82, 82/1, 82/1-1.
zastaranje izvršitve kazni zapora - tek in pretrganje zastaranja izvršitve kazni - načelno pravno mnenje
Prekinitev prestajanja kazni zapora iz razloga po 1. točki prvega odstavka 82. člena ZIKS-1, ni primer, „da zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči, ko obsojenec nastopi kazen“ (Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 12. 2005, Pravno mnenje II/2005), zato je po preteku dvakratnika relativnega zastaranja roka izvršitev kazni zapora absolutno zastarala (peti odstavek 115. člena KZ).
USTAVNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
VSL0023481
ZIKS-1 člen 2, 2/1, 3, 3/2, 8, 8/1, 18, 18/1, 24, 24/1, 25, 25/3, 26, 26/4, 82. KZ-1 člen 86, 86/1. ZKP člen 129, 129/2, 129a. ZUP člen 153, 153/1, 153/1-5.
začetek prestajanja kazni zapora – prekinitev postopka za izvršitev kazni zapora – prekinitev prestajanja kazni zapora – odložitev prestajanja kazni zapora – predlog za alternativni način prestajanja kazni zapora
Ni dopustna prekinitev postopka izvršitve kazni zapora, pa čeprav je vložen predlog za nadomestitev izvršitve kazni zapora, pa o tem predlogu sodišče pred nastopom kazni še ni odločilo. Pri izdaji odločbe – poziv za nastop kazni zapora po prvem odstavku 18. člena ZIKS-1 se po prvem odstavku 8. člena ZIKS-1 ne uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zato tudi iz tega razloga ni mogoče prekiniti postopka za izvršitev kazni zapora po členu 153 ZUP.
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2.
odvzem premoženja – zaplemba premoženja – vrnitev zaplenjenega premoženja – odprava krivic – odvzem premoženja s sodbo vojaškega sodišča – odlok AVNOJ – prehod premoženja v državno last
Sodišče prve stopnje je relevantne odločbe in vpise ocenilo ter zaključilo, da je premoženje, ki je predmet tega postopka, prešlo v državno last (že) na podlagi 1. oziroma 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ, to je že 6. 2. 1945. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča to izhaja iz Odločbe Okrajne zaplembene komisije v Kranju z dne 26. 2. 1946, kar pomeni, da upravičenec v trenutku izdaje sodbe vojaškega sodišča z dne 22. 8. 1945 ni bil več lastnik spornega premoženja.
izvršitev zaporne kazni – prošnja za odložitev izvršitve zaporne kazni – bolnišnično zdravljenje
Sodišče sme iz razloga po 1. točki 1. odstavka 24. člena ZIKS-1 obsojencu, ki je na prostosti, odložiti izvršitev kazni zapora, če ni zmožen nastopiti kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja. Takšna situacija pa pri obsojenemu ni nastopila, saj je, kot navaja tudi v pritožbi, še vedno v bolniškem staležu in zgolj napoten na dodatne preglede, na podlagi katerih bo mogoče oceniti ali je sploh potreben operativni poseg.
ZIKS člen 145, 145/3. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1-2, 1-3. Zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 9.
Čeprav se sodba sodišča Slovenske narodne časti SNČ 503/45 sklicuje na določbo 3. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a, je bila pravna podlaga podržavljenja sodba in ne odlok ter je za vračilo treba uporabiti določila ZIKS.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084139
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZIKS-1 člen 59. ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-12.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – prestajanje zaporne kazni – neustrezno zdravljenje – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – pravnomočnost sodbe – odškodnina – ponovno odločanje o zahtevku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zavodska psihiatrinja že v mesecu oktobru 2006 po indiciranju bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja napisala napotnico za Psihiatrično bolnico L., vendar pa je ta sprejem odklonila. Prav tako je v mesecu maju 2007 za tožnika urejala sprejem v Psihiatrični bolnišnici V., ki je prav tako odklonila sprejem tožnika. Ko pa je nameravala tožnika napotiti še v druge psihiatrične bolnice, je tožnik napotitev v bolnišnico odklonil. Tudi tožnik sam je zaslišan kot stranka izpovedal, da je zavodska psihiatrinja takoj predlagala hospitalno zdravljenje in na izrecno vprašanje sodišča, ali ga iz zapora niso hoteli poslati v bolnico, ali pa so ga v bolnici odklonili, izpovedal, da je iz bolnice prišlo obvestilo, da ga ne sprejmejo. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča o odsotnosti enega od elementov odškodninskega delikta, in sicer protipravnosti ravnanja organa tožene stranke.
Sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se izvrši z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj trideseti dan po pravnomočnosti odločbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne odločbe, s katero je bila sankcija izrečena, storilcu. Kljub pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je tako vozniško dovoljenje veljavno vse do izvršitve te sankcije.
DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075966
ZIKS člen 145c. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 299, 299/2.
denacionalizacija – vrnitev zaplenjenih nepremičnin – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – konkretizirano zanikanje dejstev
Toženka je prišla v zamudo za plačilo primernega mesečnega nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (145.c člen ZIKS) po prejemu konkretiziranega zahtevka za plačilo (drugi odstavek 299. člena OZ).
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – začasna zdravstvena nesposobnost za opravljanje nalog
Storilka nalog ne more opravljati brez zdravniškega pregleda, s katerim bi bilo ugotovljeno, da je te naloge sposobna opravljati. Glede na to, da so po navedbah storilke pri njej podani zdravstveni razlogi, zaradi katerih še eno leto ne bo sposobna za opravljanje nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, po šestem odstavku 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1) pa rok v katerem morajo biti naloge opravljene ne sme biti krajši od enega in ne daljši od treh mesecev, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Zakon namreč ne omogoča odložitve opravljanja nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti za nedoločen čas.
Odločanje o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja z dne 28. 1. 2014 (na podlagi določb ZIKS) sodi v sodno pristojnost in sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da predlog odstopi v reševanje pristojnemu upravnemu organu.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071090
ZIKS člen 145, 145/3, 145b, 145b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premoženje, zaplenjeno s kazensko sodbo – predmet zaplembe – vrnitev zaplenjenega premoženja – podlaga prehoda premoženja v državno last – oblika vrnitve zaplenjenega premoženja – vrnitev nepremičnin v naravi – vrednost nepremičnin – odškodnina v obliki obveznic RS – enovito obravnavanje zaplenjenega premoženja – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Presoja oblike vrnitve zaplenjenega premoženja in zavezancev za vrnitev (145. člen ZIKS) je odvisna od vprašanja, kaj je bilo predmet zaplembe na podlagi kazenske obsodilne sodbe. Šele, če vrnitev zaplenjenega premoženja ali njegovih posameznih delov stvarno ali pravno ni več mogoča (tretji odstavek 145. člena ZIKS), se prisodi odškodnina v obliki delnic, s katerimi razpolaga RS (četrti odstavek 145.b člena ZIKS).
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – začasno nezaposljiva oseba
Po določbi četrtega odstavka 9. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) velja za začasno nezaposljivo brezposelna oseba, ki zaradi težav z odvisnostjo, težav v duševnem zdravju, večjih socialnih težav in drugih podobnih težav ni zmožna za delo. Glede na takšen status storilca pritožbeno sodišče ugotavlja, da storilca tudi ni možno vključiti v program nadomestitve globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti dokler ni ugotovljeno, da je storilec ponovno zmožen za delo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023359
KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 129a. ZIKS-1 člen 12, 12/2, 12/3, 75, 75/5.
alternativna izvršitev kazni zapora – zapor ob koncu tedna – zaposlitev v tujini
Sodišče sme izjemoma in iz posebej obrazloženih razlogov izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna dopustiti tudi obsojencu, ki je zaposlen ali se izobražuje zunaj Republike Slovenije, če se ta hkrati zaveže, da bo sodišču in direktorju zavoda vsake tri mesece predložil ustrezna dokazila svojega delodajalca ali pristojne izobraževalne obveznosti.
V konkretnem primeru teža kaznivega dejanja, predkaznovanost, kršitev hišnega reda v Zavodu za prestajanje kazni zapora, utemeljujejo presojo, da predlagani način izvršitve kazni zapora ni smotrn in ni upravičen, ker obsojenec ni toliko osebnostno urejen, da bi mu bilo mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil, tudi če bi bila točna pritožbena trditev obsojenčevih zagovornikov o zaposlenosti obsojenca v tujini, kateremu je že več kot eno leto odvzeta prostost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023374
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a. ZIKS-1 člen 12.
kazen zapora – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – ponoven predlog za alternativni način izvršitve kazni zapora
Stališče sodišča prve stopnje, da po tretjem in četrtem odstavku 12. člena ZIKS-1 sodišče odloča v primeru, ko istega predloga ni vsebinsko obravnavalo že prej, je nepravilno, saj take omejitve 12. člen ZIKS-1 in procesni ter materialni določbi iz 129.a člena ZKP oziroma 86. člena KZ-1 ne določajo. Obsojenec lahko tudi, ko je že pravnomočno odločeno o njegovem predhodnem predlogu za alternativno izvršitev kazni zapora, tak predlog vloži ponovno.
Navedeno pomeni, da sodišče vsebinsko odloča o vsakem pravočasnem predlogu upravičenega predlagatelja za alternativno izvršitev kazni zapora, in če presodi, da se okoliščine niso bistveno spremenile po pravnomočnosti sodbe ali po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo že odločeno o predhodnem predlogu, lahko tak predlog tudi zavrže po tretjem odstavku 129.a člena ZKP, če so v predlogu navedeni razlogi očitno neutemeljeni.
DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – LASTNINJENJE – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070986
ZIKS člen 145, 145/3, 145a, 145b. ZDen člen 16, 16/3, 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3, 32, 71. ZON člen 85. ZNKD člen 51. ZSKZ člen 16a. ZLNDL člen 1. ZNP člen 104.
vrnitev podržavljenega premoženja – lastninjenje – oblika vrnitve premoženja – vrnitev v naravi – zavezanec za vrnitev – gospodarske družbe – naravna vrednota – izvzem iz pravnega prometa – tok reke – parcele, povezane z izkoriščanjem rudnin – stroški postopka
Pritožbeno naziranje, da za nepremičnine, ki so v lasti gospodarskih družb, ovire za vrnitev v naravi, upoštevajoč določbo tretjega odstavka 16. člen ZDen, ne obstajajo (ter da bi bilo treba posledično zahtevek/predlog na plačilo odškodnine za njih zavrniti), je napačno. V konkretnem primeru gre za vračanje podržavljenega premoženja na podlagi določb ZIKS. Vračanje zaplenjenega premoženja v naravi je možno v tistih primerih, v katerih to še ni v zasebni lasti, torej premoženja, ki ni bilo predmet lastninskega preoblikovanja oziroma privatizacije. To velja tudi za pravne osebe (gospodarske družbe). Slednje so zavezanke le za vrnitev tistih stvari (premoženja), ki še niso v zasebni lasti. Če pa je premoženje olastninjeno oziroma so pravne osebe (gospodarske družbe) njegove lastnice, se to v naravi ne vrača. V takem primeru je treba za premoženje plačati odškodnino, kar je obveznost pritožnice.
Pri vprašanju vračanja podržavljenih nepremičnin je treba uporabiti določbe ZDen, ki je specialni predpis. Sodišče prve stopnje je izhajajoč iz določb tretjega odstavka 18. člena in 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen pravilno zaključilo, da za predmetne nepremičnine vračilo (izjemoma) ne bi prišlo v poštev le v primeru, če bi bile izvzete iz pravnega prometa, kar pa ni bilo ugotovljeno. Sama okoliščina, da neko zemljišče (nepremičnina) predstavlja naravno vrednoto (znamenitost), še ne predstavlja ovire za njeno vračilo v naravi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – DENACIONALIZACIJA – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0060905
ZIKS člen 145b. ZSKZ člen 16a, 20. ZDen člen 32.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zavezanec za vrnitev zaplenjenega premoženja – vrnitev v naravi – nezazidano stavbno zemljišče – cestno telo – neurejena meja
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sporna parcela, ki meri 86 m2, ni cestno telo, je občina zavezanka za vračilo te parcele v naravi. Dejstvo, da je med cesto in to parcelo meja neurejena in pločnik nekoliko sega po južnem delu v naravi v to parcelo, še ne pomeni, da parcela spremeni namembnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0060874
ZIKS-1 člen 73, 73/2, 75, 75/1. ZST-1 člen 12. ZPP člen 137, 137/1. OZ člen 766.
vročanje – vročanje po pooblaščencu – komunikacija med pooblaščencem in stranko na prestajanju zaporne kazni – notranje razmerje med stranko in pooblaščencem – zagovornik v kazenskem postopku
Obstoj, pogostnost in način komunikacije med pooblaščencem in stranko je stvar njunega notranjega razmerja. Zato onemogočena komunikacija zaradi zatrjevanega toženkinega prestajanja kazni zapora, na katero se sklicuje toženkin pooblaščenec v pritožbi, ne vpliva na zastopanje stranke navzven v odnosu do sodišča, stranka pa s sklicevanjem na ta razlog ne more preprečiti nastanka posledic (umika pritožbe, zavrženja predloga za odlog plačila sodne takse). V konkretnem primeru tveganje za motnjo v komunikaciji brez dvoma nosi toženka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – DELOVNO PRAVO – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – INVALIDI
VSL0023344
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 256. ZPIZ člen 34. ZDR člen 119.
kazen zapora – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti – izvrševanje kazenskih sankcij – nadzor nad izvrševanjem zakona – izvršitev izrečene zaporne kazni
Obsojeni je s tem, ko je postala odločba ZPIZ o priznani invalidnosti I. kategorije z dnem 12. 2. 2013 pravnomočna, postal na območju RS dela nezmožen in do morebitne spremembe v zvezi z njegovo zmožnostjo dela ni pravne podlage za izvrševanje 12. člena ZIKS-1. Nastanek te okoliščine, torej ugotovljena invalidnost I. kategorije, je namreč, sama po sebi zakonski razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Zavodi za prestajanje kazni zapora so vezani na določbe navedene zakonodaje, ki ščiti delavce, za katere je ugotovljeno, da niso dela zmožni, in izvrševanje „vikend zapora“, ki bi bilo v nasprotju z njimi, po presoji pritožbenega sodišče ne ustreza ureditvi po ZIKS-1 in tudi ne namenu tega instituta, ki je predviden za obsojence, ki so sposobni redno opravljati delo oziroma se redno šolati.
Pristojnosti Inšpektorata za delo RS ne sežejo prek meje naše države in s tem, ko bi, četudi le občasno, obsojeni delal izven tega območja, bi bil takšen nadzor neizvršljiv in tako trenutna zaposlitev tudi s tega vidika za obsojenca ne more priti v poštev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023345
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/10. ZIKS-1 člen 13, 24, 25. Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist člen 6, 6/2.
način izvršitve kazni zapora – nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – neizpolnjevanje nalog
Kot je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, 10. odstavek 86. člena KZ-1, v primeru, če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali v pomembnem delu ne izpolnjuje navodil v okviru varstvenega nadzorstva ali se izmika stiku s svetovalcem ali drugače krši obveznosti iz dela v splošno korist, sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja še na določbo 2. odstavka 6. člena Pravilnika o izvrševanju dela v splošno korist, da se za neizpolnjevanje nalog štejejo zlasti naslednja ravnanja napotene osebe: ponavljajoče zamujanje na delo, ponavljajoča neupravičena odsotnost z dela, hujše neprimerno vedenje do zaposlenih pri izvajalski organizaciji ali do uporabnikov njenih storitev in namerno poškodovanje delovnih sredstev. V obravnavanem primeru ob odločanju sodišče prve stopnje ni imelo podatkov, da naj bi obsojeni že začel z opravljanjem dela, kot to navajajo pritožniki, vendar pa je ob tem poudariti tudi, da je bilo temu tako iz povsem drugačnega razloga, kot „neizpolnjevanje nalog“ opredeljuje prej navedeni podzakonski akt. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, saj je dejansko stanje v zvezi z zmožnostjo obsojenca, da ta v roku dveh let namesto kazni zapora opravi delo v splošno korist, glede na dogajanje v marcu in aprilu 2015 ostalo delno nerazjasnjeno in zato niso mogle biti ustrezno upoštevane vse okoliščine na strani obsojenega, ki jih je ta tekom postopka izpostavil.
V nadaljnjem postopku mora sodišče zato preveriti vse podatke, ki so jih naknadno posredovali pritožniki, in sicer tako pri CSD kot tudi pri D., pri katerem naj bi obsojeni začel in v manjšem delu tudi že opravil delo v splošno korist. Šele, ko bodo zbrani vsi manjkajoči podatki, se bodo lahko preizkusile navedbe pritožnikov o tem, da je obsojeni z delom že pričel in da ga bo zmožen v celoti opraviti v roku, ki mu je bil za to določen.