začasni zastopnik - nagrada in stroški začasnega zastopnika - nagrada za pregled listin
Sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno pojasnilo, da je nagrada za pregled odgovora na pritožbo že vključena v nagradi za pritožbo. Takšna je tudi utrjena sodna praksa, pritožbeno izpostavljanje njene protiustavnosti, brez ustreznega agrumentiranja, pa ne more imeti želene teže. Pregleda odgovora na pritožbo ni mogoče šteti za samostojno odvetniško storitev, saj je pregled že zajet v nagradi za pritožbo. Poleg tega procesna pravila niti ne predvidevajo t. i. odgovora na odgovor na pritožbo.
materialna škoda na vozilu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-plus - odmera odškodnine
Ni moč slediti pritožbenim trditvam, da je materialna škoda po pogojih AO-PLUS izključena oziroma ni krita. Takšno stališče pritožbe je zmotno in v nasprotju s pogoji AO-PLUS.
zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza - celovita dokazna ocena - mokra in spolzka tla kot nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka
Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni uspel dokazati potrebnih predpostavk odškodninske odgovornosti toženk (nevarne stvari pri objektivni odgovornosti) ter škodnega dogodka v obliki protipravne opustitve niti vzročne zveze iz razloga, ker v ravnanju prve in druge tožene stranke ni našlo ničesar nedopustnega oziroma ničesar, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati o njunem protipravnem ravnanju. Ker je to ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, njena odsotnost logično vodi v zavrnitev tožbenega zahtevka.
plačilo odvetniških storitev - nagrada za delo odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - postopek v sporu majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi
Toženka smiselno uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker naj bi sodišče zmotno uporabilo določila OT pri presoji utemeljenosti tožničinega računa. Ob neizpodbojni dejanski ugotovitvi, da je toženka pri tožnici naročila pregled osnutkov dveh pogodb, je sodišče pravilno ugotovilo, da je vtoževani račun sestavljen v skladu z ustreznimi določili tar. št. 34 in tar. št. 35 OT.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSM00020208
ZBan-1 člen 61, 66, 66/1, 66/1-4, 66/2, 167, 167/1, 167/2, 173, 173/1, 173/1-1, 177.. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 265, 265/1, 283.. ZPP člen 315, 347, 358, 362, 362/1.. Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic (2011) člen 7, 7/1, 10, 10/5.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - elementi odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - dolžnost skrbnega ravnanja - kršitev dolžnosti zvestobe in lojalnosti - konflikt interesov - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - vmesna sodba v odškodninskem sporu - kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora
Po presoji sodišča druge stopnje za ugotovitev, da konflikt interesa obstoji, ni potrebno dokazovanje zasebnega interesa kot prevladujočega oziroma izključnega, zadostuje že obstoj okoliščin na strani člana uprave, zaradi katerih je ogroženo ali bi lahko bilo ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje. Pri presoji nasprotja interesov se upoštevajo vse okoliščine, ki so neposredno povezane s članom uprave in osebami, ki imajo skupne interese s članom uprave. Med temi okoliščinami, ki jih v razlago nasprotja interesov ponuja že prej naveden Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic (Ur. l. RS, št. 62/2011), so med drugim tudi ekonomske okoliščine. Gotovo ne more biti dvoma o tem, da je posredna kapitalska udeležba tožencev v družbi kreditojemalki predstavljala ekonomsko okoliščino na strani tožencev kot bivših članov uprave. Kot družbeniki v družbi, v katero so vložili tudi nemajhne vsote lastnega denarja (prva toženka 567.517,18 EUR, druga toženka 283.758,90 EUR in tretji toženec 50.075,10 EUR), so imeli z družbo kreditojemalko gotovo skupni interes - uspešnost poslovanja družbe in najmanj kar je, prizadevanje oziroma interes preprečiti njen morebitni propad. Zato če nekdo odobri kredit družbi, v kateri je sam kapitalsko udeležen in je vanjo vložil svoj denar, je pri njegovem odločanju vedno podan nek poseben interes ali vsaj vpliv te okoliščine na odločanje. Zato je v nasprotju z bančnimi pravili, če uprava banke odloča o kreditu družbi, v kateri je sama lastniško udeležena. Prvič zato, ker takšno ravnanje po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni ravnanja v skladu z bančno zakonodajo zapovedanimi najvišjimi etičnimi standardi in drugič zato, ker je ob odločanju o zadevnem kreditu obstajal konflikt interesov. Nespoštovanje bančnih predpisov (66. in 173. člena ZBan-1) prve toženke in tretje toženca kot članov uprave, ki sta o zadevnem kreditu glasovala, čeprav v smeri dolžnostnega ravnanja preprečevanja konflikta interesov tega ne bi smela, predstavlja protipravno ravnanje.
spor majhne vrednosti - pogodba - medmrežno povezovanje - elektronska pošta - zastaranje - ugovor zastaranja - nedovoljen pritožbeni razlog
Pravilnost dokaznega zaključka, da je tožnik tožencu poslal račune (v katerih je bil naveden rok plačila), ne more biti predmet pritožbenega preizkusa v sporu majhne vrednosti. Gre namreč za izpodbijanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.
Pri vročitvi s t. i. fikcijo po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP dejanski trenutek, ko je bilo sodno pisanje puščeno v poštnem predalčniku, ni odločilen. Vročitev se šteje za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka, naslednji (16.) dan pa začne teči pritožbeni rok.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - kreditna pogodba - dolg - dejansko stanje
Ker toženec svojega dolga niti po izteku pogodbe o odobritvi kredita ni poravnal, je odločitev o utemeljenosti tožničinega zahtevka, ki je banki (na podlagi zavarovalne pogodbe, sklenjene s tožencem) plačala škodo, ki je tej nastala iz navedene pogodbe s tožencem, in ki ji je banka odstopila terjatev iz pogodbe, sklenjene s tožencem, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00020038
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZVPot člen 22, 24. ZPotK člen 6, 6/2, 7. OZ člen 3, 86. ZPP člen 347, 347/2, 347/4, 347/5.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - valutno tveganje - sklenitvena faza pogodbe - nedobrovernost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pritožbena obravnava
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka svojo pojasnilno dolžnost opravila ustrezno in pošteno, saj je tožniku odkrito posredovala informacije, na podlagi katerih je lahko sprejel poučeno in preudarno odločitev o tem, kakšno kreditno pogodbo želi skleniti.
Tožnik v svojih navedbah kot ključno izpostavlja, da ga tožena stranka ni seznanila z možnostjo tako velike spremembe v valutnem razmerju CHF/EUR, do kakršne je prišlo po sklenitvi pogodbe. Četudi je bilo za toženo stranko kot strokovnjaka bodoče gibanje tečajev v določeni meri predvidljivo, tožnik ni dokazal, da je ob sklenitvi pogodbe vedela ali bi lahko vedela, da bo prišlo do bistvenega in dolgotrajnega padca vrednosti EUR v razmerju do CHF, še manj pa, da bi lahko predvidela gospodarsko krizo in njene posledice ter odločitev Švicarske centralne banke, da preneha vzdrževati valutno razmerje CHF/EUR. Ker tožena stranka sprememb, ki so se zgodile po sklenitvi pogodbe, ni mogla predvideti, tožnika o njih ni bila dolžna obvestiti. Svojo pojasnilno dolžnost je izpolnila s tem, da mu je pomen valutnega tveganja predočila v takšnem obsegu in vsebini, da se je zavedal, da je to tveganje realno in lahko občutno vpliva na obseg njegovih pogodbenih obveznosti.
Delodajalec je dolžan ustrezno organizirati delo, zato tožnica ni ravnala kot skrben gospodar, ko je tožencu za sporni dan odredila vožnjo v tujino, ne da bi se pred tem prepričala, ali si je uspel urediti vsa ustrezna dovoljenja in sicer vozniško dovoljenje za vožnjo po Sloveniji in Evropi, dovoljenje za začasno prebivanje in delovno dovoljenje. Tožnica je bila seznanjena s tem, da imajo pri njej zaposleni tuji delavci velike težave pri pridobivanju teh dovoljenj. Tako je tožnica ravnala neodgovorno, ker dela ni ustrezno organizirala, in se pred odreditvijo vožnje tožencu v tujino ni prepričala, ali ima toženec urejena vsa potrebna dovoljenja. Zato toženec ni kršil 31. člen ZDR-1.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 48, 49, 51, 51/1, 51/1-3.
sklep o izvedenini - zahtevno mnenje
Četrti odstavek 47. člena Pravilnika določa, da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. Kot izjemno zahtevna sodišče ocenjuje najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, kot npr., da je potrebno odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je treba pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake iz drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature itd. Upoštevajoč, da je sodišče izvedencu postavilo zgolj eno vprašanje, izvedenec pa tudi specifičnih znanj, ki bi bila potrebna, ni navajal, prav tako pa izjemne zahtevnosti mnenja ni z ničemer utemeljil, je sodišče prve stopnje pravilno izvedensko mnenje ocenilo kot zahtevno izvedensko mnenje.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
izvršilni stroški - nagrada in stroški cenilca - več nepremičnin - več cenilnih poročil - zahtevnost mnenja oziroma cenitve
S sklepom z dne 7. 6. 2017 je sodišče prve stopnje odredilo cenitev kar 26 nepremičnin, od katerih se jih 14 nahaja v k.o. X na območju zdraviliškega parka oziroma v bližini hotelskega kompleksa XX, in se med seboj razlikujejo po dejanski rabi oziroma namembnosti (stanovanje, pozidana in gozdna zemljišča). Ostalih 12 nepremičnin se nahaja na Ulici, v najožjem središču mesta Ljubljana, predstavljajo poslovne prostore in se prav tako razlikujejo po namembnosti prostorov (garaža, ambulanta, operacijska, pisarna, garderoba). Navedene nepremičnine ležijo torej na dveh povsem različnih, krajevno oddaljenih lokacijah in se razlikujejo tudi po tem, kaj predstavljajo v naravi, cenilec pa je upoštevaje vse navedeno za vsak posamezen sklop nepremičnin, glede na izbrani način tržnih primerjav, napravil analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev in oceno vrednosti. Vse to je napravil za dve različni časovni obdobji, pri čemer ni napravil zgolj revalorizacije, ampak je za vsak presečni dan posebej (2. 2. 2010 in 16. 2. 2013) napravil analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev in ocenil vrednost.
Cenilcu je bila s sklepom z dne 7. 6. 2017 odrejena tudi ocena tržne vrednosti celotne medicinske in ostale opreme, ki jo ima družba B d.o.o. zavedeno v registru osnovnih sredstev, in sicer na dan 2. 2. 2010 in 16. 2. 2013. Seznam osnovnih sredstev je obsežen, med osnovnimi sredstvi se je nahajala različna medicinska oprema, oprema poslovnih prostorov in umetniška dela. Tudi pri oceni vrednosti opreme cenilec ni napravil zgolj revalorizacije, ampak je na vsak dan posebej ocenil opremo kot je izhajala iz seznama osnovnih sredstev.
Glede na vse pojasnjeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je bila v konkretnem primeru cenilcu s sklepom z dne 7. 6. 2017 odrejena oprava več nalog, ki vsaka zase predstavlja samostojno celoto (trije različni sklopi premoženja, ocenjevani na dva presečna datuma), kar pomeni, da je cenilec dejansko izdelal šest cenitev. Čeprav je sodišče prve stopnje cenilcu izdelavo izvedeniških mnenj odredilo zgolj z enim sklepom in je cenilec za opravljeno delo predložil fizično en dokument, mu ob opisanem pripada nagrada za šest cenitev, in ne zgolj za eno, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.
Cenilec je nagrade priglasil v skladu s Pravilnikom in sodišče zato nima niti tehtnih razlogov niti podlage za to, da bi mu namesto priglašenih nagrad za šest zahtevnih cenitev odmerilo nagrado za (eno) zelo zahtevno cenitev. Predvsem je cenilec sam svoje delo ocenil kot zahtevno in ne zelo zahtevno. Tudi sicer na stopnjo zahtevnosti cenitve ne more vplivati število cenitev, ampak je ta odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo cenitve, časa, ki ga ima cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve, ter drugih morebitnih dejavnikov
Ker je bila odločba CSD, z dne 7. 9. 2015, tožniku odpremljena 10. 9. 2015, se šteje, da mu je bila vročena 21. dan od dneva odpreme, to je 1. 10. 2015. Rok za vložitev pritožbe je potekel dne 16. 10. 2015. Tožnik je pritožbo zoper odločbo z dne 7. 9. 2015 vložil šele 19. 11. 2015, to je po poteku 15-dnevnega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019782
ODZ paragraf 493. ZOR člen 73. ZPP člen 44, 44/3. ZST-1 člen 31.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - posebna pritožba ni dovoljena - zahteva na izstavitev zemljiškoknjižne listine - vrednost nepremičnine - darilna pogodba - ustno sklenjena darilna pogodba - izročitev stvari v posest - konvalidacija ustno sklenjene pogodbe - prava pogodbena volja strank
Do uveljavitve OZ se je za darilno pogodbo uporabljal splošni del ZOR, v ostalem delu pa pravna pravila ODZ. Ker je bila ustna pogodba sklenjena v letu 1988, je moralo prvo sodišče uporabiti tako določbe ZOR kot tudi pravna pravila ODZ. V skladu s slednjimi je darilna pogodba t. i. realni kontrakt, zato se za njeno sklenitev zahteva dejanska izročitev stvari. Za pravno učinkovitost darilne pogodbe se je po paragrafu 493 ODZ zahtevala stroga obličnost. Vendar pa je napaka v obliki pri ustno sklenjeni darilni pogodbi zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti lahko konvalidirala.
ZDR člen 6a, 6a/4.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8.. ZJU člen 15a.. ZPP člen 154, 154/1.. Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) člen 6.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - višina odškodnine - nadlegovanje - odločitev o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev (da dogajanje v zvezi s trajno premestitvijo tožnika spornega dne predstavlja neprimerno ravnanje v razmerju do tožnika glede na okoliščine vročanja; da premestitev tožnika in odreditev drugega dela ni bila izvedena zaradi učinkovitosti poslovanja, ampak zaradi degradacije tožnika,...) zavzelo pravilno stališče, da opisana vedenja in ravnanja v okviru teh historičnih dogodkov predstavljajo trpinčenje tožnika v skladu z definicijo v četrtem odstavku 6.a člena ZDR oziroma četrtem odstavku 7. člena ZDR-1 in 15.a členom ZJU, saj skupek opisanih ravnanj pomeni sistematično, graje vredno, očitno negativno in žaljivo ravnanje, usmerjeno proti tožniku, ki je bil v podrejenem položaju, tožnik pa je zaradi navedenega utrpel nepremoženjsko škodo.
OZ člen 150, 153, 153/2, 171. ZPrCP člen 42, 42/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odškodninska odgovornost - imetnik motornega vozila - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost (deljena krivda)
Odgovornost lastnika premikajočega se vozila je opredeljeno v določbi člena 150 OZ, ker za škodo odgovarja imetnik vozila.
ZPIZ-2 člen 116, 116/7.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 6.
predčasna pokojnina - zaposlitev v tujini - sporazum z bosno in hercegovino
ZPIZ-2, ki se nanaša na ponovno vstop v zavarovanje v prvem odstavku 116. člena določa, da uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca. V sedmem odstavku 116. člena je določeno, da se uživalcu pokojnine iz prvega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.
Napačno je sklepanje tožnice, da se 114. člen veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Federacije BiH, ki ga navaja tožnica v zvezi s šestim členom Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, analogno uporablja tudi v Sloveniji. Tega na podlagi 6. člena Sporazuma ni mogoče tako razlagati. 6. člen govori o izenačenosti pravnih dejstev in določa, da če ima opravljanje pridobitne dejavnosti ali neko obvezno zavarovanje po zakonodaji ene pogodbenice pravni učinek na določene dajatve iz socialnega zavarovanja, ima taka dejavnost enako obveznost zavarovanja enak učinek v drugi pogodbenici. Tožnica ni uživalka pokojnine pokojninskega zakona BiH, temveč je upokojenka ZPIZ Slovenije in se zato zanjo in njena pravna razmerja uporablja zakonodaja Republike Slovenije, kar posledično pomeni, da velja za tožnico 116. člen ZPIZ-2 in ne 114. člen tujega pokojninskega zakona.
ZPP člen 416. Pravilnik o postopku in vsebini izvajanja svetovalnega razgovora (1989) člen 6, 7.
postopek v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki - tožba za razvezo zakonske zveze - svetovalni razgovor - domneva umika tožbe
Iz določila 416. člena ZPP izhaja, da se morata zakonca svetovalnega razgovora udeležiti, ne pa, da morata na njem aktivno sodelovati. Svetovalni razgovor je namreč priložnost, ko lahko zakonca ob sodelovanju nevtralne osebe razpravljata o težavah in se poučita tudi o možnih izhodih iz njih, in ko se lahko pretehtajo različne možnosti glede položaja skupnih otrok po razvezi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023297
KZ-1 člen 201,201/2, 201/3, 201/5. ZOPOKD člen 5, 5/4. ZKP člen 18, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11.
ogrožanje varnosti pri delu - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - vzročna zveza - prispevek oškodovanca - prosta presoja dokazov - očitek protispisnosti - delovna nesreča
Pritožniki zatrjujejo, da obtožencu očitano protipredpisno ravnanje ni bilo v vzročni zvezi s padcem oškodovanca, temveč je vzročno zvezo pretrgalo ravnanje oškodovanca, ki se je v nasprotju z izrecnimi navodili in opozorili obtoženca oddaljil od kraja, kjer so se kritičnega dne izvajala dela in kjer je bilo za varnost ustrezno poskrbljeno, pri čemer se je oškodovanec oddaljil zato, ker se je pogovarjal po mobilnem telefonu, nevarnost takega ravnanja pa bi morala biti jasna vsakemu povprečnemu človeku. V nasprotju s trditvijo pritožnikov je sodišče prve stopnje presodilo navedeno ravnanje oškodovanca in ugotovilo, da predstavlja prispevek oškodovanca k delovni nesreči, kar je upoštevalo pri izreku kazenske sankcije, nikakor pa ne izključuje obtoženčeve odgovornosti za očitano kaznivo dejanje. Če bi obtoženec kot odgovorni vodja del skladno s predpisi pred pričetkom del poskrbel za označbo in pokritje vseh svetlobnih jaškov s pohodnimi ploščami in za zavarovanje pred padcem z višine oziroma v globino, do padca delavca skozi streho ne bi prišlo. S pritožnikom se prav tako ni mogoče strinjati, da smrt oškodovanca ni v vzročni zvezi s poškodbami, ki jih je utrpel pri padcu. Po navedbah pritožnikov naj bi bila vzročna zveza pretrgana zaradi malomarnostnega zdravljenja. V tej zvezi pritožniki sodišču prve stopnje očitajo še, da ni ugodilo dokaznemu predlogu obrambe za postavitev drugega izvedenca sodno-medicinske stroke. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje postavljenega izvedenca sodno-medinske stroke utemeljeno ocenilo kot popolno in prepričljivo ter mu dalo pravi pomen in na tej podlagi obrazloženo presodilo, da je vzročna zveza med nastankom poškodb v obravnavanem dogodku, njihovih posledic v toku zdravljenja in nastopom smrti oškodovanca podana, predlog za postavitev novega izvedenca pa utemeljeno zavrnilo, kar je v sodbi tudi tehtno obrazložilo. Zato v tej zvezi pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljen in ni podana uveljavljana kršitev 29. člena Ustave RS.