zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - domneva nedolžnosti - storitev novega kaznivega dejanja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Zaradi domneve nedolžnosti (člen 27 Ustave RS) in zakonskega teksta v tretjem odstavku 82. člena KZ-1 ("stori" novo kaznivo dejanje) mora biti obstoj novega kaznivega dejanja, ki preprečuje izbris poprejšnje obsodbe iz kazenske evidence, ugotovljen s pravnomočno sodbo.
zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza - celovita dokazna ocena - mokra in spolzka tla kot nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka
Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni uspel dokazati potrebnih predpostavk odškodninske odgovornosti toženk (nevarne stvari pri objektivni odgovornosti) ter škodnega dogodka v obliki protipravne opustitve niti vzročne zveze iz razloga, ker v ravnanju prve in druge tožene stranke ni našlo ničesar nedopustnega oziroma ničesar, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati o njunem protipravnem ravnanju. Ker je to ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, njena odsotnost logično vodi v zavrnitev tožbenega zahtevka.
ZPP člen 80, 82, 82/4. ZVOP-1 člen 13, 14. ZZZDR člen 178, 178/2, 178/3, 185, 211, 212, 216.
skrbnik za poseben primer - procesna sposobnost - dvom v procesno sposobnost stranke - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - zastopanje procesno nesposobne stranke - izvedenec psihiater - zakoniti zastopnik - začasni zastopnik - kolizija interesov - Center za socialno delo (CSD)
Sodišče prve stopnje se je s postavitvijo skrbnika za posebni primer izognilo zahtevam ZPP o postavitvi začasnega zastopnika. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, da bi centru za socialno delo predlagalo postavitev zakonitega zastopnika, skrbnika ali skrbnika za posebni primer (in bi tak postopek predlogo trajal); skrbnika za posebni primer pa je postavilo tudi ne da bi izvedlo postopek, kakršnega za postavitev pod skrbništvo predvideva ZZZDR.
Pritožbeno sodišče ne izključuje povsem možnosti, da bi sodišče postavilo skrbnika za posebni primer (če se bo v nadaljevanju postopka res pokazalo, da tožnica ne razume pomena svojih dejanj in ne zmore oblikovati ali izraziti prave volje, ter CSD ne bo postavil skrbnika), a opozarja, da bo morala biti v tem primeru raven vsebinske presoje pogojev za postavitev in primernosti osebe skrbnika takšna, kot je pred CSD. Stranki pa morajo biti ob tem tudi zagotovljene pravice, ki ji jih daje ZZZDR v postopku postavitve skrbnika.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in oblikovati prave volje ter ustrezno skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi v pravdnem postopku. Takšna ugotovitev še ne pomeni nujno, da je bila njena pooblastitev odvetnika neveljavna. Kakšno je (bilo) tožničino razumevanje enostranskega pravnega posla pooblastitve oziroma njeno razumevanje mandatne pogodbe (v času, ko je podpisala pooblastilo), bi moralo sodišče prve stopnje tudi preveriti z izvedencem.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSM00020208
ZBan-1 člen 61, 66, 66/1, 66/1-4, 66/2, 167, 167/1, 167/2, 173, 173/1, 173/1-1, 177.. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 265, 265/1, 283.. ZPP člen 315, 347, 358, 362, 362/1.. Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic (2011) člen 7, 7/1, 10, 10/5.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - elementi odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - dolžnost skrbnega ravnanja - kršitev dolžnosti zvestobe in lojalnosti - konflikt interesov - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - vmesna sodba v odškodninskem sporu - kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora
Po presoji sodišča druge stopnje za ugotovitev, da konflikt interesa obstoji, ni potrebno dokazovanje zasebnega interesa kot prevladujočega oziroma izključnega, zadostuje že obstoj okoliščin na strani člana uprave, zaradi katerih je ogroženo ali bi lahko bilo ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje. Pri presoji nasprotja interesov se upoštevajo vse okoliščine, ki so neposredno povezane s članom uprave in osebami, ki imajo skupne interese s članom uprave. Med temi okoliščinami, ki jih v razlago nasprotja interesov ponuja že prej naveden Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic (Ur. l. RS, št. 62/2011), so med drugim tudi ekonomske okoliščine. Gotovo ne more biti dvoma o tem, da je posredna kapitalska udeležba tožencev v družbi kreditojemalki predstavljala ekonomsko okoliščino na strani tožencev kot bivših članov uprave. Kot družbeniki v družbi, v katero so vložili tudi nemajhne vsote lastnega denarja (prva toženka 567.517,18 EUR, druga toženka 283.758,90 EUR in tretji toženec 50.075,10 EUR), so imeli z družbo kreditojemalko gotovo skupni interes - uspešnost poslovanja družbe in najmanj kar je, prizadevanje oziroma interes preprečiti njen morebitni propad. Zato če nekdo odobri kredit družbi, v kateri je sam kapitalsko udeležen in je vanjo vložil svoj denar, je pri njegovem odločanju vedno podan nek poseben interes ali vsaj vpliv te okoliščine na odločanje. Zato je v nasprotju z bančnimi pravili, če uprava banke odloča o kreditu družbi, v kateri je sama lastniško udeležena. Prvič zato, ker takšno ravnanje po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni ravnanja v skladu z bančno zakonodajo zapovedanimi najvišjimi etičnimi standardi in drugič zato, ker je ob odločanju o zadevnem kreditu obstajal konflikt interesov. Nespoštovanje bančnih predpisov (66. in 173. člena ZBan-1) prve toženke in tretje toženca kot članov uprave, ki sta o zadevnem kreditu glasovala, čeprav v smeri dolžnostnega ravnanja preprečevanja konflikta interesov tega ne bi smela, predstavlja protipravno ravnanje.
plačilo odvetniških storitev - nagrada za delo odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - postopek v sporu majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi
Toženka smiselno uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker naj bi sodišče zmotno uporabilo določila OT pri presoji utemeljenosti tožničinega računa. Ob neizpodbojni dejanski ugotovitvi, da je toženka pri tožnici naročila pregled osnutkov dveh pogodb, je sodišče pravilno ugotovilo, da je vtoževani račun sestavljen v skladu z ustreznimi določili tar. št. 34 in tar. št. 35 OT.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - kreditna pogodba - dolg - dejansko stanje
Ker toženec svojega dolga niti po izteku pogodbe o odobritvi kredita ni poravnal, je odločitev o utemeljenosti tožničinega zahtevka, ki je banki (na podlagi zavarovalne pogodbe, sklenjene s tožencem) plačala škodo, ki je tej nastala iz navedene pogodbe s tožencem, in ki ji je banka odstopila terjatev iz pogodbe, sklenjene s tožencem, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00020038
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZVPot člen 22, 24. ZPotK člen 6, 6/2, 7. OZ člen 3, 86. ZPP člen 347, 347/2, 347/4, 347/5.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - valutno tveganje - sklenitvena faza pogodbe - nedobrovernost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pritožbena obravnava
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka svojo pojasnilno dolžnost opravila ustrezno in pošteno, saj je tožniku odkrito posredovala informacije, na podlagi katerih je lahko sprejel poučeno in preudarno odločitev o tem, kakšno kreditno pogodbo želi skleniti.
Tožnik v svojih navedbah kot ključno izpostavlja, da ga tožena stranka ni seznanila z možnostjo tako velike spremembe v valutnem razmerju CHF/EUR, do kakršne je prišlo po sklenitvi pogodbe. Četudi je bilo za toženo stranko kot strokovnjaka bodoče gibanje tečajev v določeni meri predvidljivo, tožnik ni dokazal, da je ob sklenitvi pogodbe vedela ali bi lahko vedela, da bo prišlo do bistvenega in dolgotrajnega padca vrednosti EUR v razmerju do CHF, še manj pa, da bi lahko predvidela gospodarsko krizo in njene posledice ter odločitev Švicarske centralne banke, da preneha vzdrževati valutno razmerje CHF/EUR. Ker tožena stranka sprememb, ki so se zgodile po sklenitvi pogodbe, ni mogla predvideti, tožnika o njih ni bila dolžna obvestiti. Svojo pojasnilno dolžnost je izpolnila s tem, da mu je pomen valutnega tveganja predočila v takšnem obsegu in vsebini, da se je zavedal, da je to tveganje realno in lahko občutno vpliva na obseg njegovih pogodbenih obveznosti.
Pri vročitvi s t. i. fikcijo po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP dejanski trenutek, ko je bilo sodno pisanje puščeno v poštnem predalčniku, ni odločilen. Vročitev se šteje za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka, naslednji (16.) dan pa začne teči pritožbeni rok.
spor majhne vrednosti - pogodba - medmrežno povezovanje - elektronska pošta - zastaranje - ugovor zastaranja - nedovoljen pritožbeni razlog
Pravilnost dokaznega zaključka, da je tožnik tožencu poslal račune (v katerih je bil naveden rok plačila), ne more biti predmet pritožbenega preizkusa v sporu majhne vrednosti. Gre namreč za izpodbijanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.
ZPIZ-2 člen 16, 22, 37, 37/3.. ZMEPIZ-1 člen 81, 81/4.
lastnost zavarovanca - družbenik
Tožnik je izpolnjeval vse z zakonom določene pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje. V sodni in poslovni register je bil kot družbenik vpisan od 1. 3. 2006 in od 6. 5. 2013 tudi kot poslovodna oseba in od 4. 4. 2009 ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker so bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, je toženec pravilno odločil, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 in sicer od 1. 4. 2016 dalje, skladno z določbo tretjega in četrtega odstavka 37. člena ZPIZ-2B, saj je bilo vzpostavljeno pravno razmerje iz naslova družbeništva in poslovodenja družbe, na podlagi 16. člena ZPIZ-2, za polni zavarovalni čas 40 ur na teden. Pri tožniku je namreč z dnem 6. 5. 2013, ko je v register vpisan kot eden izmed dveh družbenikov družbe in hkrati kot edina oseba te družbe pooblaščen za zastopanje, izpolnjen pogoj za obvezno zavarovanje po prvem odstavku 16. člena ZPIZ-2.
Tožena stranka ne navaja, iz spisa pa tudi ni razvidno, koliko časa je poteklo med seznanitvijo z (delno) izpolnitvijo in umikom tožbe, pa tudi če bi res poteklo več mesecev, to ni odločilno, saj v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Ker je tožnik umaknil tožbo takoj po izpolnitvi s strani tožene stranke, je bilo treba izpodbijani sklep spremeniti tako, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, tožniku pa mora povrniti potrebne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.
I. kategorija invalidnosti - izguba delovne zmožnosti
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici do spornega dne ni prišlo do takšne spremembe v stanju invalidnosti, da bi bila podana popolna izguba delovne zmožnosti, temveč je še zmožna za delo s časovno in določenimi fizičnimi razbremenitvami.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - pogodba, sklenjena namesto razlastitve - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - razpolagalna nesposobnost - dobra vera - dobroverni pridobitelj - zemljiški dolg
Razpolagalno nesposobnost odsvojitelja (prenosnika) sanira načelo zaupanja v zemljiško knjigo, v kolikor se nanj sklicuje dobroverni pridobitelj. Do okoliščine obstoja predlagateljeve dobre vere (ob upoštevanju načela zaupanja v zemljiško knjigo) v času, ko naj bi pridobil pravici iz obeh zemljiških dolgov, pa se sodišče prve stopnje ni (ustrezno obrazloženo) opredelilo.
Čeprav vprašanje dobre vere vsakokratnih zemljiških lastnikov ni nerelevantno, pa je v obravnavani zadevi ključno predvsem, ali je bil v času, ko naj bi pravice iz zemljiških dolgov pridobil, dobroveren predlagatelj.
ZZZ-1 člen 16.. ZDR člen 9.. ZDR-1 člen 11, 11/1.. Direktiva Sveta z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje 91/533/EGS člen 2, 2/2.
Glede na tožničino zatrjevanje, da ni bila v delovnem razmerju, je, upoštevajoč vsebino pogodb o zaposlitvi z veleposlaništvom, na tožnici dokazno breme glede neobstoja delovnega razmerja, česar pa tožnica, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni dokazala. Pritožbeno sodišče se zato strinja z opredelitvijo sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za spor v zvezi s transformacijo delovnega razmerja za določen čas pri veleposlaništvu v delovno razmerje za nedoločen čas pri toženi stranki.
Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi zavzelo stališče, da sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno, da pa ima delavec pravice, ki izhajajo iz opravljanja zahtevnejšega dela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023297
KZ-1 člen 201,201/2, 201/3, 201/5. ZOPOKD člen 5, 5/4. ZKP člen 18, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11.
ogrožanje varnosti pri delu - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - vzročna zveza - prispevek oškodovanca - prosta presoja dokazov - očitek protispisnosti - delovna nesreča
Pritožniki zatrjujejo, da obtožencu očitano protipredpisno ravnanje ni bilo v vzročni zvezi s padcem oškodovanca, temveč je vzročno zvezo pretrgalo ravnanje oškodovanca, ki se je v nasprotju z izrecnimi navodili in opozorili obtoženca oddaljil od kraja, kjer so se kritičnega dne izvajala dela in kjer je bilo za varnost ustrezno poskrbljeno, pri čemer se je oškodovanec oddaljil zato, ker se je pogovarjal po mobilnem telefonu, nevarnost takega ravnanja pa bi morala biti jasna vsakemu povprečnemu človeku. V nasprotju s trditvijo pritožnikov je sodišče prve stopnje presodilo navedeno ravnanje oškodovanca in ugotovilo, da predstavlja prispevek oškodovanca k delovni nesreči, kar je upoštevalo pri izreku kazenske sankcije, nikakor pa ne izključuje obtoženčeve odgovornosti za očitano kaznivo dejanje. Če bi obtoženec kot odgovorni vodja del skladno s predpisi pred pričetkom del poskrbel za označbo in pokritje vseh svetlobnih jaškov s pohodnimi ploščami in za zavarovanje pred padcem z višine oziroma v globino, do padca delavca skozi streho ne bi prišlo. S pritožnikom se prav tako ni mogoče strinjati, da smrt oškodovanca ni v vzročni zvezi s poškodbami, ki jih je utrpel pri padcu. Po navedbah pritožnikov naj bi bila vzročna zveza pretrgana zaradi malomarnostnega zdravljenja. V tej zvezi pritožniki sodišču prve stopnje očitajo še, da ni ugodilo dokaznemu predlogu obrambe za postavitev drugega izvedenca sodno-medicinske stroke. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje postavljenega izvedenca sodno-medinske stroke utemeljeno ocenilo kot popolno in prepričljivo ter mu dalo pravi pomen in na tej podlagi obrazloženo presodilo, da je vzročna zveza med nastankom poškodb v obravnavanem dogodku, njihovih posledic v toku zdravljenja in nastopom smrti oškodovanca podana, predlog za postavitev novega izvedenca pa utemeljeno zavrnilo, kar je v sodbi tudi tehtno obrazložilo. Zato v tej zvezi pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljen in ni podana uveljavljana kršitev 29. člena Ustave RS.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja
V tem primeru sodišče prve stopnje ni imelo nobene pravne podlage, da bi presojalo zahtevek, o katerem predhodno tožena stranka še ni odločala.
ZDSS-1 v prvem odstavku 63. člena določa, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. To pomeni, da je sodišče dolžno presojati odločitev tožene stranke, kot je razvidna iz izpodbijane prvostopenjske in drugostopenjske odločbe. Sodišče pa nima nobene pravne podlage, da bi samo odločilo o zahtevku, o katerem v predsodnem postopku še ni bilo odločeno. Stranka mora torej najprej izčrpati redne poti v okviru upravnega postopka in šele nato, če se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, lahko uveljavlja sodno varstvo.
Opis kaznivega dejanja v delu, da je izjava delodajalca ponarejena, ker je ni podpisala določena oseba, ne zadošča za objektivizacijo okoliščine o lažnosti vsebine listine.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik
Torej je poškodba sama - zvin desnega kolenskega sklepa z manjšo raztrganino zunanjega meniskusa - nastala neodvisno od prehodne okvare hrustanca, oziroma nastala bi tudi, če predhodne okvare hrustanca ne bi bilo. Izvedensko mnenje potrjuje ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obravnavana poškodba sprožila vse opisane zdravstvene težave z desnim kolenom, da so bile vse akutne zdravstvene težave s poškodovanim kolenom in posledično zdravljenje v celoti povezani s poškodbo v obravnavanem škodnem dogodku (listna št. 174).
Izvedensko mnenje potrjuje tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da okvare sklepnega hrustanca pogosto dalj časa ne povzročajo nobenih zdravstvenih težav in se izrazijo šele ob nekem sprožilnem elementu, kot se je zgodilo pri tožniku v obravnavanem škodnem dogodku, da je torej škodni dogodek bil sprožilni element za manifestacijo vseh nastalih težav.
odmera starostne pokojnine - delo preko polnega časa
Ker delo preko polnega čas ni bilo opravljeno kot poseben delovni pogoj, plačilo za to delo pravilno ni bilo upoštevano v pokojninsko osnovo za odmero starostne pokojnine. T