ZDDV-1-UPB2 člen 41, 44, 44/7. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 54, 54/3.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - davek na promet nepremičnin - davek na dodano vrednost (DDV)
Znižana davčna stopnja se uporablja tudi za stanovanja, stanovanjske in druge objekte, namenjene za trajno bivanje, če so del socialne politike. V Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost je 11. točka podrobneje obrazložena, med ostalim je v tretjem odstavku pojasnjeno, da je za namene tega člena stanovanje del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m². Po pojasnilu takratne DURS, št. 4230-236 z dne 28.10.2008 pa se davek po znižani stopnji obračuna tudi pri prodaji, ki jo opravi gradbeno podjetje (investitor) davčnemu zavezancu, ki stanovanje kupuje z namenom nadaljnje prodaje.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019658
ZKZ člen 20, 22. OZ člen 22, 22/3, 28, 28/2, 52.
prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev upravne enote - ponudba - sprejem ponudbe - vabilo k ponudbi - veljavnost prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča - osebe, ki niso predkupni upravičenci - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Ni izključeno, da ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča iz 20. člena ZKZ tudi v razmerju do posameznika, ki ni predkupni upravičenec, učinkuje kot zavezujoča ponudba. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so pogoji, na podlagi katerih je moč govoriti o takšnem zavezujočem učinku toženčeve ponudbe v razmerju do tožnice, v konkretnem primeru izpolnjeni. Stranki sta se namreč že pred podajo ponudbe dogovorili za sklenitev prodajne pogodbe, strinjali sta se tako glede njenega predmeta kot tudi glede višine kupnine, poleg tega je toženec tožnici prepustil posest nepremičnin, kupnina pa je bila v pretežnem delu že plačana. Toženec je dogovorjena predmet in ceno vpisal v ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, pri čemer je v njej zapisal, da je kupec zemljišč znan. Upoštevajoč te okoliščine ne more biti dvoma, da tožnica ni bila zgolj nekdo iz nedoločenega kroga oseb, temveč je bila toženčeva ponudba za prodajo zemljišč naslovljena prav (samo) nanjo, zaradi česar je imela (tako kot to velja v razmerju do predkupnih upravičencev tudi) v razmerju do nje naravo zavezujoče ponudbe. Enako je svojo ponudbo v razmerju do tožnice očitno razumel tudi toženec, saj odločbi, s katero je upravna enota odobrila (že) sklenjeni pravni posel, ni nasprotoval. S toženčevim prejemom tožničine izjave o sprejemu ponudbe je bila zato glede kmetijskih zemljišč med strankama sklenjena prodajna pogodba, in sicer pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani upravne enote.
Ugotovljene namreč niso bile okoliščine, ki bi kazale, da je bila obsojenka (ves čas) nezmožna za delo, temveč je vzrok neizpolnitve obveznosti v njenem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic, kot je to zapisalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha strank - delni uspeh v pravdi - potrebni stroški - stroški odgovora na pritožbo
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ki je bil izdan po pravnomočni odločitvi o glavnem zahtevku, ne bi smelo odločati tudi o pritožbenih stroških. Ker višje sodišče o njih ni odločalo (kljub temu, da se je v razlogih do njih opredelilo), je pravilno to storilo sodišče prve stopnje, ki je prvič odločalo o stroških vsega postopka. V primeru spremembe odločbe po vložitvi pravnega sredstva sodišče odloči o stroških vsega postopka, iz razloga, ker je prišlo do spremembe uspeha strank v postopku.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - shizofrenija - ogrožanje življenja s samomorom - prepovedane droge - izvedensko mnenje
Pritožnik za samostojno življenje izven varovanega oddelka institucije ni sposoben, ker potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ga na odprtem oddelku ni mogoče zagotoviti in še manj v domačem okolju, za kar si prizadeva pritožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00019433
ZTLR člen 24, 24/1, 25, 25/1, 25/5. ODZ paragraf 418. ZIZ člen 167, 168. ZPP člen 179. ZOdv člen 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
lastninska pravica - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - superficies solo cedit - obračunavanje odvetniških storitev - veljavna odvetniška tarifa
V konkurenci med pridobitvijo lastninske pravice na podlagi nakupa nepremičnine na javni dražbi v postopku izvršbe in predhodno pridobitvijo lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu ima prednost prva. Zaradi originarne pridobitve lastninske pravice kupca v izvršbi in njegovega varstva, v skladu z določbo 168. člena ZIP, zunajknjižna lastnika z lastninskim zahtevkom po pridobitvi lastninske pravice kupca ne moreta več uspeti.
postopek osebnega stečaja - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pritožba zoper sklep - predkupni upravičenec - pritožbeni razlogi
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožnica zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ni pritožila. S pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pa ne more uveljavljati pritožbenih razlogov, ki bi jih lahko uveljavljala s pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. Pritožbeni razlog, da je sodišče o dražbi ni obvestilo, nedvomno je razlog, ki bi ga lahko uveljavljala v pritožbi zoper navedeni sklep. Zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
delo v splošno korist - izvršitev kazni - rok za opravo dela v splošno korist - podaljšanje roka - zavrnitev predloga - odvzem prostosti - nadomestna izvršitev kazni zapora - novo kaznivo dejanje
Obsojeni je s storitvijo novega (hujšega) kaznivega dejanja izneveril zaupanje sodišča prve stopnje, ki mu je z odločitvijo o izvršitvi zaporne kazni z delom v splošno korist dalo še eno priložnost, da izkaže pozitivno spremembo svojega predhodnega ravnanja in kaznivih dejanj ne ponavlja.
S tem, ko je bila zaradi ropa, izvršenega dne 8. 12. 2017, obsojenemu dne 9. 12. 2017 odvzeta prostost, mu je bilo sicer res onemogočeno izvrševanje dela v splošno korist, vendar ker gre za oviro, ki je posledica izključno obsojenčevega krivdnega ravnanja, to ne more biti opravičljiva okoliščina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020445
OZ člen 6, 6/2. ZNPosr člen 14, 14/1, 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZPP člen 360, 360/1.
odškodnina - povrnitev škode - prodajna pogodba za nepremičnino - nepremičninsko posredovanje - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - krivdna odškodninska odgovornost - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - pogodba o nepremičninskem posredovanju - poklicna dejavnost - dejavnost nepremičninskega posrednika - plaz za hišo - plazenje tal - verjetnost sprožitve zemeljskega plazu - profesionalna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - opustitev dolžne skrbnosti - napake na nepremičnini - stvarne napake nepremičnine - očitne stvarne napake - ogled nepremičnine - skrbnost preverjanja - dejansko stanje nepremičnin - malomarno ravnanje - vmesna sodba - pravni temelj zahtevka
Nepremičninska družba ni odškodninsko odgovorna za škodo zaradi (stvarnih) napak nepremičnine, ki jih ob ustrezni skrbnosti ni bilo mogoče ugotoviti. Od nepremičninske družbe je tudi pretirano pričakovati, da razpolaga z ustreznim znanjem geološke stroke, da bi lahko sama sklepala na vzrok nastanka razpok nepremičnine, vendar pa bi morala v okviru svoje profesionalne skrbnosti tovrstne napake hiše zaznati in na ustrezen način preveriti njihov vzrok oziroma jih (vsaj) ne spregledati in tožnici brez kakršnegakoli preverjanja stanja dajati zagotovil o brezhibnosti nepremičnine. Okoliščina, da je tožnica vedela za razpoke, pri čemer je prvo toženo stranko nanje večkrat opozorila in od nje dobila izrecno zagotovilo, da ne gre za nikakršne posebnosti, odškodninske odgovornosti nepremičninske posrednice ne izključuje (ali zmanjšuje). Ker tožena stranka kot nepremičninska družba s svojim ravnanjem ni zadostila standardu dobrega strokovnjaka, odgovarja za škodo, nastalo tožnici.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 25, 33, 33/1, 35.
posestno varstvo - soposest - motenje posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku
Obrazložitev sodišča glede pogoja iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je presplošna in ne omogoča potrebnega preizkusa. Sodišče je zaključilo, da naj bi okoliščina, ker bi morali tožniki (v primeru, da njihovemu predlogu ne bi bilo ugodeno) za dostop do V. uporabiti dostop z druge strani, ki naj bi bil manj udoben, saj vodi preko devetih stopnic, predstavljala silo, ne da bi to konkretneje obrazložilo (kar še toliko bolj velja za zaključek, da naj bi uporaba drugega dostopa predstavljala težko nadomestljivo škodo). Ni ustrezno pojasnjeno, zakaj naj bi uporaba sicer manj udobnega dostopa v stavbo sama za sebe predstavljala silo v smislu določb ZIZ. V zvezi s pogojem iz 2. alineje so tožniki v predlogu za izdajo začasne odredbe tudi sicer podali trditve, ki se nanašajo na nastanek težko nadomestljive škode, do katerih pa se sodišče prve stopnje niti ni opredelilo.
ZRPPN člen 26, 26/2, 59, 59/1. ZOR člen 117. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 10. SZ člen 117.
pogodba namesto razlastitve - javni interes za razlastitev - namen razlastitve - izpodbojnost pravnega posla - tožba na razveljavitev pogodbe - ničnost pravnega posla - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - prenos lastninske pravice
Pri pogodbi namesto razlastitve je njena podlaga ureditev javnopravnega razmerja, ki bi bilo sicer zaradi ugotovljenega splošnega interesa urejeno z razlastitvijo. Zaradi prisilne narave tovrstne pogodbe slednja nima značaja in pomena prometa z nepremičninami, zato je treba pri pravni presoji njenih učinkov primarno uporabiti določbe ZRPPN kot specialnega predpisa v razmerju do splošnih obligacijskopravnih pravil.
Neuresničitev namena razlastitve, ob izkazanem obstoju javnega interesa, zaradi katerega je razlastitvena upravičenka nameravala sprožiti razlastitveni postopek, ne vodi v ničnost, temveč (le) v izpodbojnost pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, ki bi jo razlaščenca lahko uveljavljala v maksimalnem (objektivnem) roku petih let od sklenitve pogodbe oziroma (subjektivnem) v roku treh let, če sta za razlog izpodbojnosti izvedela prej. Ker je javni interes v trenutku sklenitve sporne pogodbe namesto razlastitve obstajal, tožnika pa nista uspela izkazati, da bi bila pogodba sklenjena le navidezno in z namenom izigrati zakon, je pogodba ob sklenitvi imela dopustno podlago, zato ni nična.
Kasneje izjalovljen namen razlastitve oziroma izjalovljena podlaga pogodbe lahko pripelje le do razveze (če gre za pričakovanja, ki so se izjalovila po sklenitvi pogodbe) oziroma razveljavitve (odprave) tovrstne pogodbe, če razlastitveni upravičenec v dveh letih od njene sklenitve ne stori ničesar, da bi se izpolnil namen razlastitve, ko torej še ni gotovo, da se bo namen (v splošnem interesu) sploh izjalovil.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Tožena stranka v predlogu ne zatrjuje dejstev, da pri obstoju terjatev gre za terjatve, ki so težko izterljive ali neizterljive v roku enega leta, ter da opredmetena sredstva predstavljajo opremo, ki jo tožena stranka potrebuje za svoje poslovanje, hkrati pa ne gre za hitro unovčljiva sredstva, ter da zaloge na presečni dan 31. 12. 2017 ne predstavljajo trenutnega stanja zalog. Tovrstne trditve ponuja tožena stranka šele sedaj v pritožbi. Teh trditev sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Ne more pa jih upoštevati niti pritožbeno sodišče - gre namreč za nedovoljene pritožbene novote, saj tožena stranka ni izkazala, da v pritožbi zatrjevanih dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
stečajni postopek - rubež premičnin - izvršba z rubežem premičnin - zastavna pravica - ločitvena pravica - prednostno poplačilo - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - premoženje stečajnega dolžnika - otvoritvena stečajna bilanca - javna listina
Bilanca stanja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati neresničnost ugotovljenih dejstev v javni listini. Trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je na strani tistega, ki dokazno moč javne listine izpodbija, pri čemer mora oponent doseči višji dokazni standard.
Tožena stranka je tista, ki je morala trditi in dokazati, da sporne premičnine niso del premoženja stečajnega dolžnika.
Ker je torej tožena stranka v tem postopku dokazala, da spornih premičnin ob začetku stečajnega postopka ni bilo v stečajni masi tožene stranke, tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko prednostno poplačati iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni utemeljen, kljub temu, da je na tem premoženju tožeča stranka z rubežem v izvršilnem postopku veljavno pridobila zastavno pravico, saj ločitvena pravica na premoženju, ki ni del stečajne mase, ne more obstajati (smiselno 19. člen ZFPPIPP).
stečajni postopek - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - pritožba zoper sklep
Upravitelj je pojasnil, zakaj je tožba, s katero so nastali stroški odvetniških storitev, potrebna in zanjo navedel tehtne razloge. Ker je bila nepremičnina (kot je to razvidno iz stečajnega spisa) že prodana, iz naslova najemnin v stečajno maso ne bodo več pritekala denarna sredstva. Zato so očitki pritožnika, da bi moral upravitelj skrbeti, da bo premoženje, ki se nahaja v stečajni masi, ustvarjalo prihodke, da se bo plemenitilo, da upravitelj grobo krši določila in temeljna načela ZFPPIPP, ker vlaga neupravičene in nezakonite tožbe ter s tem povzroča stečajnemu dolžniku nepotrebne stroške v breme stečajne mase, neutemeljeni.
ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 274, 274/1. ZKme-1 člen 56, 56/2, 56/3, 56/4.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - nepovratna finančna sredstva - pogodba o sofinanciranju - zahteva za izplačilo nepovratnih sredstev
V predmetni pogodbi o sofinanciranju vprašanje izplačila nepovratnih sredstev ni opredeljeno na način, da bi bilo moč o obveznosti tožene stranke (oziroma o tožbenem zahtevku) odločiti neposredno na njeni podlagi v pravdnem postopku. Zato pride v poštev zakonsko predvidena pot, to pa je upravni postopek. V njem upravni organ odloči z upravno odločbo, sodno varstvo pa je tožnici zagotovljeno v upravnem sporu.
sklep o dedovanju - zapisnik o zapuščinski obravnavi - oporočno dedovanje - (ne)veljavnost oporoke - spor o veljavnosti oporoke - razveljavitev sklepa o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Dediči imajo pravico izraziti pomisleke glede veljavnosti oporoke ter biti pri tem slišani s strani sodišča, kar mora biti razvidno iz zapisnika o zapuščinski obravnavi in iz razlogov sprejete odločitve. Če bi bili njihovi ugovori iz zapisnika jasno razvidni, sledil pa bi zapis sodišča, da tožbe ne bodo vlagali, ker so stroški preveliki, bi bila pritožba neutemeljena, a ob obstoječem zapisniku česa takega ni mogoče zaključiti. Morebitno omejevaje dediča pri uveljavljanju dedne pravice s strani sodišča pa ni dopustno.
solidarno poroštvo - porok in plačnik - leasing pogodba - odstop terjatve (cesija) - tržna vrednost predmeta leasinga
Toženec se je kot porok in plačnik zavezal, da bo odstopniku terjatve izpolnil vsako veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika, če ta tega ne bi storil. Sodišče je pravilno navedlo, da če se porok zaveže kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali od obeh hkrati.
pogodba o zastopanju - posredniška pogodba - distribucijska pogodba
Za posredniške posle (837. člen OZ) gre tedaj, kadar želi naročitelj s pomočjo posrednika poiskati pogodbenega partnerja in posrednik s sklenitvijo pogodbe trži poznavanje tržne mreže, na strani naročitelja pa je interes za sklenitev posredniške pogodbe takrat, kadar sklepa naročitelj določen posel s tretjo osebo kot enkraten posel. Za zastopniški posle (807. člen OZ) pa je značilno, da se med zastopnikom in naročnikom vzpostavi zaupno razmerje trajnejše narave, pri čemer za razliko od posrednika, zastopnika usmerjajo zgolj interesi naročnika in tako zaupnost razmerja tudi razlikuje agenta od posrednika, razmerje pri zastopstvu pa mora mora biti dalj časa trajajoče.
Ker je tožeča stranka imela nalogo, da na tržišču Združenega kraljestva išče kupce toženčevih produktov in jih spravi v stik s tožencem, ki je nato sklepal posle s tretjimi, pri čemer tožnik ni deloval zgolj v interesu toženca, ampak je moral skrbeti tudi za interese tretjih, je odpadel temelji karakteristični element za zastopniško pogodbeno razmerje, zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je med pravdnima strankama bila sklenjena posredniška pogodba.
Z distribucijsko pogodbo se dajalec distribucije zaveže distributerju, da mu bo prodajal določeno blago zaradi distributerjeve nadaljnje prodaje tega blaga, distributer pa se poleg tega, da bo blago plačal, zaveže dajalcu distribucije, da bo trajno pospeševal prodajo tega blaga na določenem trgu. Gre za mešano pogodbo - mešajo se elementi agencijske in prodajne pogodbe. Pri takšni pogodbi o plačilu distributerju v obliki provizije že pojmovno ni mogoče govoriti, ker je distributer kupec in on sklepa posle s tretjimi kot končnimi kupci.
sprememba višine preživnine - spremenjene okoliščine - stečaj pravne osebe - davčni dolg - porazdelitev preživninskega bremena
Določitev višine preživnine in razporeditev preživninskega bremena med starša ne temelji na matematični operaciji, ampak je rezultat ovrednotenja vseh okoliščin, pomembnih za ugotovitev otrokovih potreb na eni strani in na drugi strani zmožnosti vsakega od preživninskih zavezancev. Med temi dejavniki je podana soodvisnost. Večje ko so zmožnosti staršev, večji obseg (tudi nenujnih) otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Prav tako tudi v nasprotni smeri velja, da morajo starši v primeru, ko so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da lahko zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih).
Sprememba tožbe oziroma sprememba istovetnosti zahtevka (drugi zahtevek 184. člena ZPP) bi bila ob nespremenjenem zahtevku lahko podana le v primeru, ko bi se dejanska podlaga tožbe spremenila v tolikšni meri, da bi šlo za povsem drugačno dejansko stanje (npr. ko bi namesto stroškov v zvezi z grškimi stebri, beljenjem in izdelavo grafik na steklu zahtevala stroške za nekaj povsem drugega), do česar pa v obravnavani zadevi ni prišlo. Tožnica (najemnica) torej ima aktivno legitimacijo za predmetni tožbeni zahtevek (za povračilo stroškov za vzpostavitev poslovnega prostora oddanega v podnajem v prejšnje stanje) zoper toženca (podnajemnika). Ker temelji toženčeva obveznost na veljavni pogodbeni podlagi (pogodbi o podnajemu z aneksom in dogovoru, ki je razviden iz toženčeve izjave), posledično pa tudi na v izpodbijani sodbi izpostavljenih določbah 21. in 22. člena ZPSPP, in ker je toženec pogodbeno zavezo kršil, gre za poslovno odškodninsko odgovornost toženca in tožnica utemeljeno zasleduje svoj pogodbeni interes oziroma plačilo njej nastalih stroškov vzpostavitve v prejšnje stanje. V pritožbi izpostavljeno lastništvo stvari zato glede na povedano ni relevantno, saj je toženec posegel v tožničin pogodbeni interes in ji s tem povzročil lastno škodo, pa čeprav gre neprerekano za poškodovanje stvari v tuji lasti.