OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00019293
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 141/2-1, 200, 200/2, 219, 219/2, 219/3, 221b, 221d, 221e. OZ člen 50. ZGD-1 člen 527.
razveljavitev poenostavljene prisilne poravnave - izpodbojni razlog - goljufiv način - goljufiv namen - poslovna odločitev - finančno prestrukturiranje - prenos dejavnosti na by pass podjetje - navidezna (simulirana) pogodba - ničnost pogodbe - dolgoročno posojilo - vzpostavitev fiktivne terjatve upnika do dolžnika - povezana družba
Razlog, da je bila poenostavljena prisilna poravnava (v nadaljevanju: PPP) sprejeta na goljufiv način je, če je dolžnik upnikom napačno (lažno) prikazal svoj finančni položaj in poslovanje, in sicer zlasti, če je lažno prikazal, da je insolventen. Razlog, da bi bila PPP sprejeta na goljufiv način, bi tudi lahko bila fiktivno vzpostavljena terjatev upnika, na podlagi te terjatve pa bi ta upnik z odločilno glasovalno pravico v postopku PPP dosegel, da bi bila PPP izglasovana, ostali upniki pa bi bili prikrajšani za celotno poplačilo svojih terjatev.
Kakšen je bil namen prenosa sredstev, je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi pravilno ugotovljeno. Šlo je za finančno prestrukturiranje tožene stranke zato, da bi tožena stranka naprej uspešno poslovala.
Tudi, če bi tožena stranka res prejela vsa sredstva brezplačno, bi bili upniki tožene stranke kvečjemu v bistveno boljšem položaju, ker bi lahko glede na prenos vseh sredstev, utemeljeno pričakovali poplačilo svojih terjatev v skladu s pogoji PPP.
Dejstvo, da je tožnik prejel plačilo s strani tožene stranke 5. 12. 2017, tožbo pa je v celoti umaknil več kot sedem mesecev kasneje, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z (večkratno delno) izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje, razen soglasje k umiku tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSM00021545
URS člen 22, 26. OZ-UPB1 člen 133, 133/3, 179, 179/1. ZVO-1 člen 9, 11, 11/5. ZZelP člen 11, 11a, 11b, 11c. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (2005) člen 2, 2/1, 7, 7/2. Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (2004) člen 2, 2/1.
vmesna sodba - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja - preseganje mejnih vrednosti - prekomerne imisije - odškodninska odgovornost povzročitelja - primarna in subsidiarna odgovornost - odškodninska odgovornost države
Res je, da je sodna praksa zavzela načelno stališče, da je preseganje mejnih oziroma kritičnih vrednosti hrupa po Uredbi mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ, vendar je pri tem izpostavila tudi, da je standard običajne meje pravni standard, ki ga mora zapolniti sodišče v vsakem konkretnem primeru, pri čemer upravni predpis (Uredba) o dovoljeni količini emisij predstavlja zgolj orientacijo pri zapolnjevanju tega standarda, saj je treba upoštevati, da življenje v urbanem okolju terja od posameznika ustrezno prilagoditev in toleranco do emisij (hrupa, vibracij, onesnaženosti zraka, ipd.). Pri opravljanju splošno koristne dejavnosti je namreč potrebno vedno najti pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti, kajti sodobno življenje je obdano z nevšečnostmi.
ZD člen 132, 221, 221/1. ZIZ člen 24, 24/1. ZPP člen 214, 214/1.
prehod terjatve - prehod terjatve na dediča - univerzalno pravno nasledstvo - izvršilni naslov - javna listina - dejstva, ki jih stranka ne zanika - pravica do enakega varstva pravic - obrazložen odstop od sodne prakse - sklep o dedovanju
Posebna dokazna zahteva iz prvega odstavka 24. člena ZIZ se v primeru univerzalnega nasledstva, kot je dedovanje, nanaša na dokazovanje nastopa tovrstnega nasledstva in ne na prenos posamezne terjatve, kot to velja v primeru singularnega nasledstva. Po samem zakonu na dediče v trenutku zapustnikove smrti preide celotna zapuščina (132. člen Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020947
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nepazljivost oškodovanca
Tožniku je pri sestopu s komorne ogrevne peči zdrsnilo in si je pri tem poškodoval desno koleno. Delo, pri katerem se je poškodoval tožnik, to je upravljanje komorne ogrevne peči na višini 70 cm, pri čemer tožnik ni bil izpostavljen vroči površini, na katero bi moral stopiti, ni nevarno delo, pri katerem je tveganje za nastanek škode večje od običajnega. Zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za nastalo nezgodo.
Tožnik je toženi stranki očital, da mu ni zagotovila ustrezne osebne varovalne opreme, to je delovnih čevljev z ustreznim podplatom, odpornim na visoke temperature, oziroma mu zaščitnih čevljev, kljub izrabljenosti podplatov, na njegov poziv ni zamenjala. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so imeli varovalni čevlji, ki jih je tožnik nosil na dan škodnega dogodka, izpolnjene zahteve glede protidrsnosti podplata in so predstavljali ustrezno osebno varovalno opremo, je pravilno zaključilo, da očitek o neustreznosti obutve ni utemeljen. Pravilno pa je zavrnilo tudi tožnikov očitek, da mu tožena stranka na njegov poziv ni zamenjala obrabljenih čevljev, saj za zamenjavo, glede na ugotovitev izvedenke o ustreznosti tožnikovih čevljev, ni bilo potrebe. Ob upoštevanju navedenih ugotovitev in ocene sodne izvedenke, da je bil najverjetnejši vzrok zdrsa v tožnikovi nezadostni pazljivosti pri sestopu z voza komorne ogrevne peči, pri čemer je tudi natančno in prepričljivo pojasnila mehanizem tožnikovega padca, se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da je vzrok za nezgodo izključno v tožnikovi nepazljivosti pri sestopu, v zvezi s katerim toženi stranki ni mogoče očitati krivdne odgovornosti.
Sodišče prve stopnje je zaradi nerazčiščenih spornih vprašanj, ne da bi odpravilo odstopanja med različnima mnenjema invalidskih komisij, najmanj preuranjeno zaključilo, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti in posledično na podlagi dejstva, da tožnica še ni dopolnila 65 let starosti, tožbeni zahtevek zavrnilo.
vdovska pokojnina - obnova postopka - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - novo dejstvo ali nov dokaz
Iz listinskega dokaznega gradiva izhaja, da je predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 15. 5. 2013, vložen 14. 4. 2017. Torej po preteku triletnega objektivnega roka iz 4. odstavka 263. člena ZUP-a, ki se je iztekel 5. 6. 2016. Uveljavljano izredno pravno sredstvo je že iz tega razloga zakonito zavrženo.
Sicer pa v predlogu ni bilo navedeno nobeno novo dejstvo ali predlagan nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP-a, ki bi obstajal ob smrti zavarovanca leta 1992. Ni bilo zatrjevano niti dokazovano, da bi bila tožnica ob moževi smrti popolnoma nezmožna za delo, ali da bi to postala v enem letu po njegovi smrti. Zdravstvene težave, ki ob izdaji odločbe 15. 5. 2013 niso obstajale, temveč naj bi se pojavile šele po štirih letih, ne predstavljajo novih dejstev, niti medicinski izvidi iz leta 2018 novih dokazov v smislu navedene določbe ZUP. Tovrstna dejstva pravno niso relevantna, saj ne morejo predstavljati obnovitvenega razloga po navedeni določbi ZUP-a.
ZPIZ-2 člen 38, 38/3, 183, 183/1, 183/2, 183/3.. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
delna starostna pokojnina
Ker je bilo v prejšnjem pravnomočno končanem upravnem postopku nedvomno kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 2. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta zato izpodbijani odločbi kot nezakoniti utemeljeno odpravljeni, dokončna odločba z dne 11. 11. 2015 pa spremenjena tako, da je tožniku priznana pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 1. 12. 2016 dalje. Predlog za nepravo obnovo postopka je bil vložen 29. 11. 2016, zato lahko razveljavitev dokončne odločbe z dne 11. 11. 2015 učinkuje od 1. 12. 2016 dalje.
ZZZDR člen 103, 103/1, 123, 123/1, 123/2, 129, 129a.
določitev preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninske potrebe mladoletnih otrok - preživninske sposobnosti staršev - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - neupoštevanje otroškega dodatka - porazdelitev preživninskega bremena
Ocena preživljalskih zmožnosti staršev mora biti realna, a se presoja dokaj strogo. Upoštevati je treba ne le dejanske materialne in pridobitne sposobnosti (129. člen ZZZDR), ampak tudi potencialne dohodke, ki bi jih s svojimi sposobnostmi lahko pridobili, pa jih morda ne.
preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
Glede na navedeno tudi pritožbeno sodišče zaključuje, da vzrok neizpolnitve posebnega pogoja na strani obsojenke ni v objektivnih okoliščinah, ki bi jih, kljub pripravljenosti izpolniti svojo obveznost, onemogočale izpolnitev obveznosti, temveč je vzrok neizpolnitve posebnega pogoja v obsojenkinem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.
Dejstvo, da je tožnik prejel plačilo s strani tožene stranke 5. 12. 2017, tožbo pa je v celoti umaknil več kot osem mesecev kasneje, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje, razen soglasje k umiku tožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019621
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.
preizkus po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - kaznivo dejanje grožnje - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen storilca - opis kaznivega dejanja - obarvani naklep
Obdolženki se v opisu kaznivega dejanja, kot je razviden iz izreka prvostopenjske sodbe, najprej očita, da je ravnala z namenom vznemirjanja ("zato, da bi vznemirila"), v nadaljevanju pa, da se je zaradi tega mladoletni oškodovanec "počutil prestrašeno in ogroženo". Kazenski zakonik kot izrecen (subjektivni) zakonski znak kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 določa posebni namen storilca, t.j. namen ustrahovanja ali vznemirjanja. Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo opisu kaznivega dejanja, ki vsebuje zgolj namen vznemirjanja, izpušča pa namen ustrahovanja, navkljub dejstvu, da je v nadaljevanju opisa navedena prestrašenost in ogroženost mladoletnega oškodovanca. Posledica prestrašenosti in ogroženosti ima namreč lahko vzrok kvečjemu v ustrahovanju in ne v vznemirjanju, zaradi česar je v samem izreku prvostopenjske sodbe podano nasprotje.
ZKP člen 502.c, 502.c/1. ZKP člen 502.b, 502.b/2, 502.b/3, 502.b/4.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - trajanje začasnega zavarovanja - odprava začasnega zavarovanja - ugovor zoper obtožnico - dopolnitev preiskave
V predmetni zadevi gre za procesno situacijo, ko se je odrejen ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi začel izvajati v preiskavi, nato je bila vložena obtožnica, ob reševanju ugovora zoper obtožnico pa je zunajobravnavni senat zadevo vrnil tožilstvu, da zahteva dopolnitev preiskave, kar je slednji v roku tudi storil. Treba je šteti, da je postopek med preiskavo (dopolnitev preiskave), ki se opravi po vloženi obtožnici, v fazi po vloženi obtožnici in ne v fazi preiskave, čeprav ta dejansko poteka. V tem primeru je zato potrebno uporabiti določbo četrtega odstavka 502.b člena ZKP, ki določa maksimalni skupni rok trajanja začasnega zavarovanja po vložitvi obtožnice do izreka sodbe, ki je tri leta, in maksimalni rok trajanja tega ukrepa v preiskavi, ki je dve leti. Torej je skupno maksimalno trajanje začasnega zavarovanja pet let.
dodatek za nego otroka - sprememba tožbe - pritožbena novota
Ne glede na nastalo situacijo, ko je CSD o dodatku za nego otroka za sporno obdobje z odločbo že odločil, pa tega dokaza, predloženega šele v pritožbi, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj gre za novoto iz 337. člena ZPP.
vdovska pokojnina - obnova postopka - kasneje nastalo novo dejstvo
V obravnavani zadevi ni podan uveljavljani obnovitveni razlog iz prve točke 260. člena ZUP. Razloga, ki ju je tožnica navedla kot razlog za obnovo postopka, in sicer, da iz opravičenih razlogov ni vložila pritožbe zoper odločbo in da ima pravico do preračuna pokojnine na podlagi 29. in 30. člena Sporazuma med Slovenijo in BIH, ne moreta pomeniti novega dejstva niti novega dokaza, ki bi lahko sam zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljal do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.
V konkretnem primeru tožnica navaja tudi nova dejstva oziroma nove dokaze, ki v času pred izdajo dokončne odločbe še niso obstajali, in sicer medicinsko dokumentacijo iz leta 2017 in 2018. Gre torej za novo dejstvo in nove dokaze, ki so nastali po dokončni odločbi z dne 20. 6. 2014. To pa pomeni, da ta dejstva oziroma dokazi tudi ne bi mogli pripeljati do drugačne odločbe, saj takrat še niso obstajali oziroma še niso nastali.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da je tožeča stranka s tem, ko v nasprotju z navodili v Splošnih pogojih in izrecnim obvestilom banke iz računalnika ni odstranila pametne kartice s kvalificiranim digitalnim potrdilom ter kartico nenadzorovano puščala v računalniku, kršila pravila glede varnega elektronskega poslovanja elektronskega bančništva A. spletne banke in ravnala s hudo malomarnostjo. Če bi tožeča stranka pametno kartico iz računalnika odstranila, do nastanka škode ne bi prišlo.
invalidska pokojnina - duševna bolezen - procesna sposobnost - pravdna sposobnost - skrbnik za poseben primer
V obravnavani zadevi so bili podani v zakonu določeni razlogi za izdajo sklepa o postavitvi skrbnika za poseben primer tožniku zaradi njegove pravdne nesposobnosti, ugotovljene s strani sodnega izvedenca - psihiatra. Zato ni mogoče pritrditi mnenju tožnika, da to ni potrebno, ker ima pooblaščenca in sina, ki mu v postopku pred sodiščem pomagata.
institucionalno varstvo - preživninska obveznost - polnoletni otrok
Polnoletni otroci so dolžni preživljati starše, če nimajo in si ne morejo pridobiti dovolj sredstev za preživljanje, razen če sami iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti do otroka, kot izhaja iz 124. člena ZZZDR. Pomeni, da polnoletni otroci do katerih starši iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti, niti v primeru, da starši nimajo in si tudi ne morejo pridobiti sredstev za preživljanje zanje niso dolžni plačevati storitev institucionalnega varstva. Brezposelnost enega od staršev, zaradi katere nima, oziroma ni imel niti sredstev za lastno preživljanje, sicer lahko predstavlja upravičeni razlog v smislu 124. člena ZZZDR za neizpolnjevanje preživninskih obveznosti, vendar ne v primeru, da se ne zaposli, oziroma dela le priložnostno, čeprav je za delo zmožen, da bi ga našel in tudi opravljal, prav zato, da ni treba plačevati preživninske obveznosti, in tudi sicer z otrokom nima niti stikov niti starševskega odnosa.
predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - relevantni podatki - poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev
Po oceni sodišča druge stopnje tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da njen predlog ob vložitvi ni bil sposoben vsebinske obravnave, saj ni vseboval vseh predpisanih podatkov in izjav. Gre za (celovite) podatke in (izjave) o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12b. člena ZST-1, na podlagi katerih je mogoče vsebinsko adekvatno odločiti o predlogu. K pozivu stranki, da predlog, ki ne vsebuje vseh predpisanih podatkov in izjav, dopolni, torej k ravnanju v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, je sodišče v postopku odločanju o predlaganem odlogu plačila sodne takse zavezano po določbi tretjega odstavka 12. člena ZST-1, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Ker tožena stranka v skladu s 212. členom ZPP v svojem predlogu ni navedla vseh podatkov in ni predložila vseh dokazov v prid utemeljenosti predlaganega odloga plačila sodne takse, sodišče prve stopnje pa je k dopolnitvi predloga v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ni pozvalo, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek.
Ni na tožniku dokaznega bremena v zvezi s tem, da je dosegel pričakovane rezultate dela, pač pa je v prvi vrsti na delodajalcu dokazno breme v zvezi s tem, kaj sploh se od delavca pričakuje oziroma, kakšni so (bili) pričakovani rezultati dela in česa od pričakovanega delavec ne dosega (da lahko sploh dokazuje nasprotno) ter nato še, kakšne so možne posledice v zvezi s tem (npr. izračun plače).