ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/4. ZST-1 člen 6, 6/3.
vloge - napoved pritožbe - umik napovedi pritožbe - neplačana sodna taksa - potrdilo o plačilu sodne takse - domneva umika pritožbe - način vročanja - vročitev s fikcijo
V tretjem odstavku 6. člena ZST-1 je predpisano, da mora taksni zavezanec v primeru, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, sodišču predložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Tega pa tožena stranka ni storila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku. Poleg tega v pritožbi tudi ni pojasnila, zakaj takšnega potrdila ne more predložiti. Predlagala je le, da sodišče preveri prilive na svoj transakcijski račun. Kot že navedeno, pa iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa to že storilo, pa ni ugotovilo, da bi bila sodna taksa plačana. Tožena stranka pa, kot rečeno, nasprotnega ni dokazala.
34. člen Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Cerknica določa obveznost lastnikov, ki oddajajo stanovanjske in druge prostore v najem (po sami naravi stvari pa ne more biti nič drugače v primerih prenosa uporabe na drugi (pogodbeno) pravni podlagi), izvajalcu javne službe sporočiti podatke o morebitni spremembi zavezanca za plačilo storitev javne službe. Če lastnik tega ne stori, ostane zavezanec za plačilo teh storitev sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018806
OZ člen 619, 642, 642/2. ZPP člen 7, 7/1, 155, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 343/4, 350, 350/2, 353, 354, 354/1, 358, 358-6, 458, 458/1, 458/5.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - določitev plačila - običajna cena - določitev cene del po sodišču - v pobot uveljavljana terjatev - zmotna uporaba materialnega prava - pravni interes za pritožbo - dovoljenost pritožbe - pritožba ni dovoljena
Pri določitvi cene po drugem odstavku 642. člena OZ gre za določanje primerne oziroma običajne cene v primerljivih poslih. Tega pa že po naravi stvari, tudi če gre za izdelke po naročilu, ni mogoče dokazovati (zgolj) z internimi izračuni in cenikom podjemnika.
ZDZdr člen 30, 48, 48/2, 74, 74/1, 75, 75/3, 79. URS člen 19, 19/1, 21. ZNP člen 37.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - primernost ukrepa - potrebno varstvo in nadzorstvo - institucionalno varstvo - prostorska stiska - prostorska zasedenost - osebna svoboda - človekovo dostojanstvo - poseg v osebno svobodo - poseg v ustavne pravice posameznika - določitev socialno-varstvenega zavoda - zdravstveno stanje - strokovna usposobljenost - pravica do izjave - dopolnitev dokaznega postopka - izvedenec medicinske stroke - sorazmernost
Ob sedanji zakonski ureditvi, ko sodišče zaradi prezasedenosti ustreznih ustanov nima na razpolago drugih mehanizmov oziroma drugih ustanov, kar bi mu omogočilo ustavno skladno odločanje o posegih v osebno svobodo obravnavanih oseb, mora sodišče ugotovljeno prezasedenost zavodov tehtati z drugimi okoliščinami primera. V okviru zakonskih možnosti mora posebno skrbno raziskati ter ugotoviti, v katerem zavodu bo namestitev za konkretnega udeleženca najprimernejša. Prostorske prezasedenosti zavodov po ustaljeni sodni praksi ni mogoče reševati z enostavno opustitvijo sodnega odrejanja ukrepov sprejema v varovani oddelek socialno varstvenih zavodov pri osebah, ki tak ukrep zaradi svojih potreb oziroma koristi nujno potrebujejo. Na ta način bi bilo namreč nesorazmerno poseženo v druge ustavne pravice teh oseb (do zdravstvenega varstva, ki obsega tudi pravice za primer invalidnosti, telesne in duševne prizadetosti). Zato se socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom po ustaljeni sodni praksi ne more uspešno upirati oziroma nasprotovati sprejemu osebe s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00020794
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - pripor - begosumnost - utemeljen sum - tuj državljan - neogibnost pripora - sorazmernost pripora
Zagovor obdolženke z do sedaj zbranimi podatki ni potrjen in ravno ta okoliščina upoštevajoč dalje tudi, da sta bila oba obdolženca kasneje prijeta v bližini državne meje s Hrvaško, utemeljuje vložitev obtožbe tudi zoper obdolženko. Seveda pa bo dokončna ocena o dokazanosti kaznivega dejanja prepuščena razpravljajočemu senatu na glavni obravnavi, kolikor bo do nje prišlo. Dejstvo je, da obdolženko kot tujko na ozemlje naše države ničesar ne veže in da naj bi v postopku ugotavljanja identitete policistom dala lažne podatke, kar že samo po sebi utrjuje nevarnost, da bi v primeru odprave pripora obdolženka pobegnila in se s tem izognila uspešni izvedbi postopka.
ZPP člen 286, 286/4, 347, 347/5. OZ člen 131, 131/1.
padec na mokrih tleh - neobstoj protipravnega ravnanja - dolžna profesionalna skrbnost - prekluzija dokazov - pritožbena obravnava
V primeru sledi, kakršno je puščala sporna čistilna naprava in do česar pride, ko so tla predhodno mokra (npr. na deževen dan), je postavitev opozorilne table zadosten ukrep. V ugotovljenih okoliščinah je tako toženka tudi v okviru profesionalne skrbnosti storila dovolj, da je ohranila normalnost pohodne površine.
neuspešen rubež - predlog za ponovni rubež premičnin - rok za predlog za ponovni rubež - ustavitev izvršbe - nadaljevanje izvršbe
Predlog za ponovni rubež, ki ga ZIZ zahteva v tretjem odstavku 88. člena ZIZ, pomeni aktivno ravnanje upnika, ki je pogoj za ponovno opravo rubeža. V primeru, da upnik v situaciji, kot je podana, predloga za ponovni rubež ne poda, nastopi posledica iz tretjega odstavka 88. člena ZIZ, t.j. ustavitev izvršbe, saj predlog za ponovni rubež predstavlja pogoj za nadaljevanje izvršbe.
Glede na navedeno in jasno zakonsko določbo o ustavitvi izvršbe v primeru neaktivnosti upnika so neupoštevne tudi pritožbene navedbe upnika, da bi se izvršiteljica lahko odločila na nasilni vstop, če bi pridobila dovoljenje sodišča in glede obročnega plačila terjatve, saj tudi odlog izvršbe ne vpliva na tek zakonskih rokov, ki so prekluzivni in nepodaljšljivi.
predkazenski postopek - hišna preiskava - obseg preiskave - listine kot dokaz - nosilci elektronskih naprav kot dokaz - listine in elektronski podatki kot dokaz - izločitev dokazov - naključno pridobljen dokaz - doktrina prima facie - doktrina plain view
Očitne obremenilne narave listin pa tudi elektronskih podatkov, ni moč primerjati oziroma obravnavati enako, z enakimi merili, kot pri določenih drugih predmetih (npr. prepovedana droga, okrvavljen nož), pri katerih je že ob prvem stiku navzven prepoznavna in povsem očitna njihova povezanost s kaznivim dejanjem. Drugače je npr. pri listini, saj pomeni zgolj nosilec zapisanih podatkov in informacij, do katerih pa se lahko dokopljemo šele s tem, ko preberemo vsebino listine. Ker gre za specifičen dokazni vir, je zato temu potrebno prilagoditi presojo ali in kdaj so v primeru, ko policija na podlagi zakonite odredbe sodišča ob hišni preiskavi zaseže listinsko dokumentacijo, izpolnjeni ali niso izpolnjeni pogoji doktrine "plain view".
ZPP člen 254, 254/2.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-3, 126.
III. kategorija invalidnosti - izvedensko mnenje - nove pravice na podlagi invalidnosti
V sodno socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov na podlagi dejanskega zdravstvenega stanja, izkazanega z medicinsko dokumentacijo, razpoložljivo do izdaje drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe.
Sodišče prve stopnje je test sorazmernosti, ki ga je pri svojem odločanju sicer utemeljeno uporabilo, uporabilo nepopolno in zato nepravilno. Ni namreč opravilo presoje nujnosti posega v ustavno zavarovano pravico obdolženca do zasebnosti. Gre za vprašanje, ali je bilo prikrito snemanje telefonskega pogovora med oškodovancem in obdolžencem s strani oškodovanca nujno za zavarovanje oškodovančeve pravice do zasebne lastnine.
Uveljavljata bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ker bi naj prvostopno sodišče poseglo v pravno kvalifikacijo kaznivih dejanj, kot jih je obdolžencu in odgovorni pravni osebi glede kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, očitalo državno tožilstvo in sicer tako, da je obtožbo spremenilo v škodo obdolženih.
To, da je tožnica izgubila licenco za turistično vodičko sicer pomeni, da tega dela ne more več opravljati, kar pa ne pomeni, da ne more več opravljati svojega poklica. V skladu s 3. točko 63. člena ZPIZ-2 se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Tožnica je kot knjižničarka delala s srednjo izobrazbo 20 let, potem je ob delu doštudirala in pridobila diplomo iz bibliotekarstva. Kot turistična vodička je delo začela opravljati, ko je odprla svoj s. p. v letu 2006 in v tem svojstvu delala 8 let. Sama izguba licence torej ne pomeni, da bi sodišče že na podlagi tega tožnici moralo priznati vsaj III. kategorijo invalidnosti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40, 40/6.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
V primeru, če komisija izda negativno mnenje, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi.
Tudi v primeru, če bi bila določena sistemizirana delovna mesta za tožnico ustrezna, pa s tem ni podana obveznost ponudbe takšnega dela. Podana je šele, če je takšno delovno mesto nezasedeno ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma če je takrat izkazana potreba po zasedbi prostega ustreznega delovnega mesta. Če delodajalec takšnega dela ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima, delavcu ne more zagotavljati drugega dela.
Dejstvo, da je tožnik prejel plačilo s strani tožene stranke 5. 12. 2017, tožbo pa je v celoti umaknil več kot sedem mesecev kasneje, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z (večkratno delno) izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje, razen soglasje k umiku tožbe.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ponoven predlog za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - vestnost in poštenost - preizkusna doba - vštevanje preizkusne dobe - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje zatajitve - pravnomočna kazenska sodba
S sklepom z dne 18. 9. 2015 je sodišče prve stopnje dolžnikovemu predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti ugodilo izključno iz razloga, ker podatkov o tem, da je v obdobju od junija 2015 do 10. 9. 2015 (kar je po vložitvi predloga za odpust obveznosti), kot izhaja iz citirane pravnomočne kazenske sodbe, storil kaznivo dejanje zoper premoženje, še ni imelo. Iz tega sledi, da do začetka postopka odpusta obveznosti ob izdaji sklepa z dne 18. 9. 2015 sploh upravičen ni bil. S tem, ko je sodišče prvotni postopek odpusta obveznosti dolžniku ustavilo je bilo doseženo le stanje, kakršno bi bilo, če bi sodišče ob izdaji prvega sklepa vedelo za nečedne dolžnikove posle. Zato je neutemeljeno pritožbeno stališče, da bi se moral tisti del preizkusnega obdobja, ki ga je dolžnik po tem sklepu prestal, všteti v preizkusno obdobje določeno z drugim sklepom o odpustu obveznosti. Tako pritožbeno stališče predstavlja obid zgoraj citiranega prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP in 1. točke drugega odstavka istega člena.
preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
Glede na navedeno tudi pritožbeno sodišče zaključuje, da vzrok neizpolnitve posebnega pogoja na strani obsojenke ni v objektivnih okoliščinah, ki bi jih, kljub pripravljenosti izpolniti svojo obveznost, onemogočale izpolnitev obveznosti, temveč je vzrok neizpolnitve posebnega pogoja v obsojenkinem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.
ZZZDR člen 103, 103/1, 123, 123/1, 123/2, 129, 129a.
določitev preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninske potrebe mladoletnih otrok - preživninske sposobnosti staršev - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - neupoštevanje otroškega dodatka - porazdelitev preživninskega bremena
Ocena preživljalskih zmožnosti staršev mora biti realna, a se presoja dokaj strogo. Upoštevati je treba ne le dejanske materialne in pridobitne sposobnosti (129. člen ZZZDR), ampak tudi potencialne dohodke, ki bi jih s svojimi sposobnostmi lahko pridobili, pa jih morda ne.
ZFPPIPP člen 47, 64, 212, 371, 371/11, 371/11-2. ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 74, 74/1, 75, 75/1.
odlog plačila - odlog izvršbe - pravna praznina - posebna razdelitvena masa - uveljavljanje terjatve v tujini
Stečaj pomeni generalno izvršbo nad dolžnikovim premoženjem, v kateri se terjatve dolžnikovih upnikov, ki so v enakem položaju do dolžnika, poplačajo sorazmerno. Čeprav ZFPPIPP nima določb o zadržanju izplačila terjatev upnikom, pa to ne pomeni, da se ta institut izvršilnega prava v zvezi s poplačilom upnikov v stečajnem postopku ne bi smel v nobenem primeru uporabiti. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da se tudi v zvezi s plačilom upnikov v stečajnem postopku lahko pojavijo okoliščine, ki nakazujejo, da bo morebiti odpadla podlaga za plačilo terjatve upnika. V takem primeru pa plačilo terjatve upnika nima smisla, dokler to vprašanje ni rešeno. Plačilo upnikove terjatve v izvršbi in plačilo upnikove terjatve v stečaju sta si, kar zadeva navedeni dejanski stan, v bistvenih lastnostih vrednostno istovetna. Nobenega razloga ni, da bi v izvršbi dolžnik lahko dosegel odlog plačila, v stečaju pa ne, če so podane podobne oziroma vrednostno enake okoliščine, ki kažejo na možnost, da bo podlaga lahko odpadla. Upoštevaje sklepanje od podobnega na podobno, je sodišče prve stopnje pravila o odlogu izvršbe na predlog dolžnika iz ZIZ pravilno uporabilo za primer, ki v ZFPPIPP ni urejen. Če so izpolnjene predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odlog izvršbe na predlog dolžnika, se zato tudi v stečajnem postopku poplačilo terjatve upnika lahko odloži.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00019357
ZPP člen 286, 309a. OZ člen 190, 198.
uporabnina in uporaba solastne stvari - souporaba nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - sodna praksa - pravočasnost trditev
Ob upoštevanju, da tožnica torej ni konkretizirano predlagala načina souporabe nepremičnine, hkrati pa je zahtevala neomejen dostop do nepremičnine in izročitev ključev, pri čemer gre za enostnanovanjsko hišo, v kateri živi toženka in njen prijatelj, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da s tem ko toženka tožnici ni izročila ključev od nepremičnine, tožnici ni kršila njene pravice souporabe. Toženka se sicer ni izrecno sklicevala na pravico do zasebnosti, trdila pa je, da glede izročitve ključev tožnici ne vidi potrebe. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da toženka tožnici ključev ni bila dolžna izročiti tudi zato, ker je potrebno upoštevati pravico do zasebnosti tako toženke kot njenega prijatelja, ki oba v sporni nepremičnini bivata. S tem sodišče prve stopnje ni prekoračilo trditvene podlage, saj gre le za pravilno uporabo materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati po uradni dolžnosti. Iz trditev toženke namreč izhaja, da zgolj ključev tožnici ne želi izročiti, glede zahteve po souporabi pa je že navedeno, da tožnica takšne svoje zahteve ni konkretizirala.
institucionalno varstvo - preživninska obveznost - polnoletni otrok
Polnoletni otroci so dolžni preživljati starše, če nimajo in si ne morejo pridobiti dovolj sredstev za preživljanje, razen če sami iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti do otroka, kot izhaja iz 124. člena ZZZDR. Pomeni, da polnoletni otroci do katerih starši iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti, niti v primeru, da starši nimajo in si tudi ne morejo pridobiti sredstev za preživljanje zanje niso dolžni plačevati storitev institucionalnega varstva. Brezposelnost enega od staršev, zaradi katere nima, oziroma ni imel niti sredstev za lastno preživljanje, sicer lahko predstavlja upravičeni razlog v smislu 124. člena ZZZDR za neizpolnjevanje preživninskih obveznosti, vendar ne v primeru, da se ne zaposli, oziroma dela le priložnostno, čeprav je za delo zmožen, da bi ga našel in tudi opravljal, prav zato, da ni treba plačevati preživninske obveznosti, in tudi sicer z otrokom nima niti stikov niti starševskega odnosa.