Izhajajoč iz zakonskega opisa kaznivega dejanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 je v obravnavani zadevi odločilno le, ali je zasebni tožilec sploh ravnal (objektivni test) in ali je bilo mogoče njegovo ravnanje kot zaznavno spremembo v zunanjem svetu dojeti/oceniti na način, kot izhaja iz objavljenega pisanja, ki ga obdolženi vsaj posredno ni zanikal oziroma nasprotno, ali je pri tem ravnanju šlo za nekaj povsem drugega od zapisanega ter je potem samo pisanje neresnično (vrednostni test).
izločitev dokazov - obrazloženost odredbe - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem
Po ugotovitvah prvega sodišča je šlo v obravnavanem primeru za izdajo odredb proti večim posameznikom (K. K., M.K., K. K., S. F., A. Z.), ki so se po izdaji prve odredbe le še podaljševale (ali razširile) za čas, ki je zakonsko omejen. Zato je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ključna presoja obrazložitve nosilne (prve) odredbe, v kateri pa mora tako, kot sicer pravilno opozarja pritožba, biti opravljena sodna kontrola, medtem ko za nadaljnje odredbe, s katerimi se ti ukrepi podaljšujejo (za določen čas) oz. razširjajo (za dodatne telefonske številke istih osumljencev), veljajo nižji standardi obrazložitve in je dovolj, da se v tem primeru te odredbe glede dokaznega standarda navezujejo na nosilne.
Drži sicer, da prvi odstavek člena 214 v času izdaje odredbe ni zahteval ugotovitve utemeljenih razlogov za sum za tak poseg, temveč le obstoj verjetnosti, kar pa ni v nobenem primeru odvezovalo preiskovalnega sodnika, da v tej smeri ne opravi sodne kontrole dokumentacije, ki jo predloži bodisi policija, bodisi državni tožilec.
Za presojo o tem, ali je bila opravljena sodna kontrola, namreč ne zadošča sklicevanje na predhodno izdane odredbe iste sodnice v tej zadevi glede ostalih prikritih ukrepov ( .., .., ..). Prav tako pa je nerazumno in napačno pojasnjevanje zaključkov prvega sodišča glede pomanjkljive obrazložitve s siceršnjim vedenjem preiskovalne sodnice in njeno seznanjenostjo s to konkretno kazensko zadevo. Razlagalno polje sodnika, ki presoja ustreznost izdane sodne odločbe mora temeljiti na predlogu pristojnega organa (ODT), ki ga za vsak primer posebej (ne glede na to, kaj je sicer imel sodnik v zavesti!) presoja glede na obstoječo predloženo dokumentacijo, izhajajoč pri tem iz pravilne pravne podlage.
Ker je torej državni tožilec oblastveni organ, ki neposredno nadzoruje organe odkrivanja, torej policijo, mora obrazložiti izdano odredbo glede izvedbe ukrepa po členu 155 ZKP glede utemeljenega sklepanja, da je konkretna oseba vpletena v izvajanje kriminalne dejavnosti. Za tožilske odredbe, ki jih obramba izloča kot nezakonite, pa ni mogoče sprejeti zaključkov o pomanjkljivi obrazložitvi, kot je ustrezno obrazložilo že prvo sodišče.
Pritožba sicer pravilno povzema, da je US RS s citirano odločbo razveljavilo celotno določbo takrat veljavnega člena 49 ZPol in tudi določbe členom 96 do 107 takrat veljavnega Pravilnika o policijskih pooblastilih z odložnim učinkom enega leta od objave te odločbe, vendar pa je nepravilno njeno naziranje, da je zaradi takšne odločitve bilo v letu 1999 izvajanje tajnega opazovanja in sledenja z uporabo tehničnih sredstev, ki ga je izvajala policija po takrat veljavni določbi prvega odstavka člena 49 ZPol že ″a priori″ mogoče označiti za nezakonito. Ključni razlogi, zaradi katerih je bila sprejeta navedena odločitev US pa niso le v stopnji dokaznega standarda, kot to netočno trdi pritožba, temveč primarno v pomanjkljivi določenosti ukrepov po takrat veljavni določbi člena 49 ZPol, ki jo je smela policija uporabiti ob določenih pogojih (zlasti v vprašanju, ali se ukrep sme izvajati z enega mesta ali dinamično), kot neustrezna pa je bila ugotovljena tudi ureditev, ki je omogočala odreditev teh ukrepov glede vseh kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, brez omejitev glede na zagroženo kazen, kot problematičen pa se je izkazal tudi časovni okvir izvajanja teh ukrepov. Ni pa v tej odločbi bila problematizirana stopnja dokaznega standarda. Izrecno je namreč US poudarilo, da je cilj, ki ga je določba člena 49 takrat veljavnega ZPol zasledovala (pregon kaznivih dejanj) brez dvoma bil legitimen, medtem sredstvo za dosego le-tega ni bilo primerno. Zato so kasnejše spremembe ZKP področje izvajanja tajnega delovanja pod nadzorom policije uredile v določbi člena 155.a ZKP selektivno za kazniva dejanja iz četrtega odstavka 149.a ZKP (za t. i. kataloška kazniva dejanja), med katerimi je tudi kaznivo dejanje, ki se v tem postopku očita obtožencu.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - rok za preklic pogojne obsodbe - odločitev, da se pogojna obsodba ne prekliče
Obtoženec je predmetno kaznivo dejanje storil 6. 6. 2013, torej še preden je bil pogojno obsojen z zgoraj citirano sodbo Okrajnega sodišča v Celju. V skladu z zgoraj citiranimi določbami KZ-1 se torej sme pogojna obsodba zaradi prej storjenega kaznivega dejanja preklicati samo tekom trajanja preizkusne dobe. To pa pomeni, da je le tekom preizkusne dobe dopustno pravnomočno odločiti tudi o tem, da se pogojna obsodba ne prekliče in se v prejšnji pogojni obsodbi določena kazen upošteva pri odmeri enotno določene kazni v novi pogojni obsodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019329
OZ člen 488. SPZ člen 215, 215/1. ZPP člen 291, 291/1.
tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - pravna napaka - obstoj stvarne služnosti - pridobitev stvarne služnosti - dejansko stanje, ugotovljeno ob koncu glavne obravnave - stroški postopka - krivdno načelo
Če se stvarna služnost ustanovi s pravnim poslom, je pogodba le pravni naslov, da bi se na tej podlagi pridobila služnost. Za pridobitev služnosti pa je potreben še pridobitni način, to pa je vpis v javno knjigo, v konkretnem primeru v zemljiško knjigo.
V trenutku, ko je kupec (tožnik) vložil zemljiškoknjižni predlog za vpis (vknjižbo) lastninske pravice v njegovo korist, ni obstajala pravica oziroma pravno dejstvo, ki bi omejevalo uresničevanje njegove lastninske pravice, posledično pa tudi ni obstajala zatrjevana pravna napaka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019646
KZ-1 člen 249. 249/1, 249/2, 249/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372. ZDoh-2 člen 15, 15/2, 90, 90/4, 105, 105/3, 105/3-1, 105/3-2, 105/3-11, 134. ZDavP-2 člen 321. ZDavP-2 člen 41, 41/1.
davčna zatajitev - bistvene kršitve določb zkp - popolna rešitev predmeta obtožbe - razumljivost izreka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znak kaznivega dejanja - dejansko stanje - predmet obdavčitve - posojilo - naloge izvedenca - akontacija dohodnine - davčna obveznost - hramba dokumentacije - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - odvzem premoženjske koristi
Predmet obtožbe je nepopolno rešen tedaj, ko s sodbo ni odločeno o dejanju ali dejanjih kot so opisana v obtožbi.
Protipravnost storilčevega ravnanja in njegov namen kot znaka kaznivega dejanja davčne zatajitve po drugem in tretjem odstavku 249. člena KZ-1 nista v razmerju vzroka in posledice, kot izhaja iz povzete pritožbene obrazložitve, temveč je ravno obratno, storilčev namen po izognitvi plačila dajatev, vzrok za njegovo protipravno ravnanje.
Ker je višina odvzete premoženjske koristi identična višini velike premoženjske koristi, kot je bila po razlogih sodbe ugotovljena s strani izvedenca ekonomske stroke, njeno ponovno navajanje v drugem delu sodbe ni nujno.
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka ne morejo biti posledica zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Lahko je k večjemu obratno s tem da je v primeru bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja domnevana, v primeru bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka tega člena pa mora biti vsaj na ravni konkretno obrazložene verjetnosti izkazana.
Glede opredeljevanja sodišča prve stopnje do dokazov je opozoriti, da to ni isto kot opredeljevanje do odločilnih dejstev. Ta so namreč, kot že ime pove, sestavni del predmeta odločitve, ki mora biti v središču obrazložitve katerekoli sodne odločbe. Drugače je v primeru opredeljevanja do dokazov, na podlagi katerih so bila odločilna dejstva šele ugotovljena, ko je posredi "zgolj" kršitev sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki pa mora biti kot del bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v učinkih na pravilnost in zakonitost sodbe dodatno obrazložena.
Kršitev v smislu nepravilne pravne opredelitve (kvalifikacije) predpostavlja opredelitev po zakonskem opisu drugega kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019036
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 310, 310/1.
zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje samovoljnosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
Za presojo, ali je kaznivo dejanje samovoljnosti storjeno, je namreč nujen predpogoj, da je ta pravica (ali domnevna pravica) v opisu dejanja konkretno opredeljena, bodisi, da gre za stvarno ali obligacijsko pravico.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - stroški pogreba - vzdrževanje groba - vzročna zveza - retrospektivna analiza vzročnosti - adekvatna vzročnost - prospektivna analiza vzročnosti - eggshell scull doktrina
Koncept prospektivne analize (ki je usmerjena v prihodnost) v primerih, ko ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dogodek oziroma dejanje je v resnici povzročil škodni dogodek, omogoča utemeljitev in presojo vzročne zveze in razlago teorije o adekvatni vzročnosti.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 126, 126/1, 128, 128/1, 128/3, 337, 341, 341/7, 341/7-1, 343, 346, 346/1. ZPP člen 346, 346/1.
izklicna cena - javna dražba - razveljavitev dražbe - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - odločanje o pritožbi - nedovoljena pritožba - poplačilo upnikov - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep sprejelo na podlagi 341. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila javna dražba izvedena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji z dne 4. 1. 2018 in da je upravitelj prodajno pogodbo sklenil z dražiteljem, ki je na dražbi uspel (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP), ter da je vsebina prodajne pogodbe v skladu z določbami 337. do 343. člena ZFPIPP. Po presoji višjega sodišča dolžnik s pritožbenimi navedbami glede „napačnosti in pristranskosti“ javne dražbe ne more uspešno izpodbiti obravnavanega sklepa sodišča prve stopnje. Iz Zapisnika o prvi javni dražbi (p.d.131) ne izhaja, da bi kdorkoli uveljavljal ugovore ali pripombe k postopku javne dražbe.
skupno premoženje zakoncev - stanovanje kot skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - nastanek lastninske pravice na nepremičninah - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - določitev deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje kot enotni pojem - napotitev na pravdo
Delež se lahko določa le na skupnem premoženju kot celoti, kar velja tudi v primeru, ko je predmet pravde posamezna stvar, ki sodi v skupno premoženje
predlog za nasprotno izvršbo - odmera izvršilnih stroškov
S predlogom po 68. členu ZIZ dolžnik zahteva od upnika nazaj, kar je z izvršbo dobil oziroma kar je bilo dolžniku neutemeljeno odvzeto. Zahteva enako, kar bi zahteval s tožbo. Institut nasprotne izvršbe za dolžnika tako pomeni poenostavitev, ker mu ni treba voditi postopka pravde, da bi dobil nazaj tisto, kar mu je bilo odvzeto v izvršbi, ker je bila opravljena brez pravne podlage. V tem smislu predstavlja vrsto pravnega sredstva, ki omogoča dolžniku vrnitev tistega, kar mu je bilo nezakonito odvzeto s prisilno izvršbo.
preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - neustrezno oziroma nezadostno strukturiranje dolžnikove obveznosti - nezadostna trditvena podlaga - informativni dokaz - obračun dolga
Izvršilno sodišče mora opraviti tak preizkus po uradni dolžnosti, tudi če dolžnikov ugovor v tej smeri ni obrazložen, trditveno breme glede ustrezno opredeljenih posameznih obveznosti pa nosi upnik, ki predlaga izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ). Če upnik bremena navedb o odločilnih dejstvih glede izterjevane obveznosti ne zmore, izvršilno sodišče samo teh dejstev ne sme ugotavljati. Obračuni lahko le dopolnjujejo trditve strank, ne morejo pa upnikovih trditev nadomestiti na način, da bi moralo sodišče iz njih sámo izbirati ustrezne trditve, za kar si prizadeva upnik.
pravna sredstva v izvršilnem postopku - odločitev o stroških postopka
Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim sodišče dovoli izvršbo in zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe, je ugovor, razen če dolžnik izpodbija samo odločitev o stroških. To pomeni, da le v primeru, če dolžnik odločitev o dovolitvi izvršbe izpodbija zgolj v odločitvi o stroških, je pravno sredstvo pritožba. V obravnavani zadevi je dolžnica z ugovorom ugovarjala odločitvi o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom, kot tudi stroškom, zato bi sodišče prve stopnje moralo vse navedbe dolžnice iz pravnega sredstva obravnavati v okviru ugovora, in ne ločeno, tako kot je to storilo v obravnavani zadevi, ko je o ugovornih navedbah zoper glavno stvar odločilo s sklepom o ugovoru, v delu, v katerem se pravno sredstvo nanaša na stroške, pa štelo kot pritožbo in odstopilo v reševanje sodišču druge stopnje.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 355, 357, 357/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - predlog stečajnega upravitelja - utemeljitev predloga - neobrazložen sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče odloča o soglasju k plačilu stroškov na predlog upravitelja, kar pa predpostavlja, da je upravitelj predlog utemeljil do te mere, da je jasno, zakaj naj bi bilo izplačilo stroškov utemeljeno.
ZGD-1 člen 425, 425/1, 435, 435/1. ZIZ člen 24, 24/3, 25, 25/2.
izvršilni postopek - likvidacija - prenehanje stranke v postopku
Sodišče prve stopnje v zvezi z vstopom novega upnika v obravnavani izvršilni postopek ne bi smelo uporabiti analogno določila drugega odstavka 425. člena ZGD-1, po katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov v primeru likvidacije družbe po skrajšanem postopku (prvi odstavek 425. člena ZGD-1) v prekluzivnem zakonskem roku po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Pravilno je razlikovati odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, ki je izrecno časovno omejena in pravno nasledstvo družbenikov glede premoženja družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku (brez likvidacije).
Ali ima družba premoženje (terjatve) ali ne, za prenehanje po skrajšanem postopku (brez likvidacije) ni bistveno. Pravna vprašanja obveznosti in terjatev družbe v postopku prenehanja po skrajšanem postopku so ločena, s čimer odpade podlaga za sklepanje po podobnem.
zaščitena kmetija - pozneje najdeno premoženje - dedovanje
Sodišče prve stopnje je 13. novembra 2018 opravilo poizvedbe, ali sporna nepremičnina spada v okvir zaščitene kmetije. Iz rednega izpiska iz zemljiške knjige z dne 13. 11. 2018 izhaja, da nepremičnina ni del zaščitene kmetije.
Ker sporna nepremičnina ni del zaščitene kmetije in ker gre za pozneje najdeno premoženje, nastopi dedovanje na podlagi splošnih predpisov o dedovanju in ne na podlagi Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev.
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/2, 30/2-3, 74. ZNP člen 37. URS člen 12, 12/1, 35, 51.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zdravstvena nega - mnenje psihiatra - poseg v človekove pravice - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Ker iz predloga predlagatelja in predloženega mnenja psihiatra izhaja, da nasprotni udeleženec potrebuje le stabilno okolje z zagotovljeno pomočjo pri negi in splošnem okrevanju, kjer bo voden in deležen potrebnih vzpodbud in nadzora nad jemanjem predpisanih zdravil, ne pa, da bi trpel za duševno motnjo, zaradi katere bi imel hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, prav tako tudi ne, da bi potreboval sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo pobudo predlagatelja za sprejem udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, pravilna.
osebni stiki z otroki - odklanjanje stikov s strani otroka
Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njihov telesni ali duševni razvoj. V obrazložitvi sodbe je ustrezno pojasnjeno, da ima otrokovo zavračanje stikov realno osnovo, ter da odločitev ne temelji le na ugotovitvi, da mladoletni Ž. stike zavrača.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019234
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 212, 215, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - vpliv začetka stečajnega postopka na pritožbeni postopek - podjemna pogodba - plačilo po podjemni pogodbi - pravilo o dokaznem bremenu - dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze - nedopustni pritožbeni razlogi
Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka delo opravila in ga izročila toženi stranki. Zato tožeči stranki (podjemniku) ni potrebno dokazovati, da je svoj del pogodbene obveznosti izpolnil. Pač pa je, sledeč določilom OZ in ZPP tožena stranka tista, ki bi morala dokazati, da je opravljeno delo plačala. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pravilo o dokaznem bremenu uporabilo preozko, ker ga je uporabilo le za toženo stranko, češ da od tožeče stranke ni zahtevalo dokaza, da plačila ni dobila. Da je opravljeno delo plačala, mora dokazati tožena stranka.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/4. ZST-1 člen 6, 6/3.
vloge - napoved pritožbe - umik napovedi pritožbe - neplačana sodna taksa - potrdilo o plačilu sodne takse - domneva umika pritožbe - način vročanja - vročitev s fikcijo
V tretjem odstavku 6. člena ZST-1 je predpisano, da mora taksni zavezanec v primeru, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, sodišču predložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Tega pa tožena stranka ni storila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku. Poleg tega v pritožbi tudi ni pojasnila, zakaj takšnega potrdila ne more predložiti. Predlagala je le, da sodišče preveri prilive na svoj transakcijski račun. Kot že navedeno, pa iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa to že storilo, pa ni ugotovilo, da bi bila sodna taksa plačana. Tožena stranka pa, kot rečeno, nasprotnega ni dokazala.