pravna sredstva v izvršilnem postopku - odločitev o stroških postopka
Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim sodišče dovoli izvršbo in zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe, je ugovor, razen če dolžnik izpodbija samo odločitev o stroških. To pomeni, da le v primeru, če dolžnik odločitev o dovolitvi izvršbe izpodbija zgolj v odločitvi o stroških, je pravno sredstvo pritožba. V obravnavani zadevi je dolžnica z ugovorom ugovarjala odločitvi o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom, kot tudi stroškom, zato bi sodišče prve stopnje moralo vse navedbe dolžnice iz pravnega sredstva obravnavati v okviru ugovora, in ne ločeno, tako kot je to storilo v obravnavani zadevi, ko je o ugovornih navedbah zoper glavno stvar odločilo s sklepom o ugovoru, v delu, v katerem se pravno sredstvo nanaša na stroške, pa štelo kot pritožbo in odstopilo v reševanje sodišču druge stopnje.
razveza zakonske zveze - pogoji za razvezo zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev
Na podlagi trditev in izpovedbe tožeče stranke je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je postala zakonska zveza zanjo nevzdržna. V taki situaciji mora sodišče razvezati zakonsko zvezo kljub temu, da bi želel drugi zakonec v zakonski zvezi vztrajati. V nasprotnem primeru bi se tožnico sililo v vztrajanje v (zanjo) nevzdržni zakonski zvezi, kar bi pomenilo poseg v njeno ustavno varovano dostojanstvo.
preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - neustrezno oziroma nezadostno strukturiranje dolžnikove obveznosti - nezadostna trditvena podlaga - informativni dokaz - obračun dolga
Izvršilno sodišče mora opraviti tak preizkus po uradni dolžnosti, tudi če dolžnikov ugovor v tej smeri ni obrazložen, trditveno breme glede ustrezno opredeljenih posameznih obveznosti pa nosi upnik, ki predlaga izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ). Če upnik bremena navedb o odločilnih dejstvih glede izterjevane obveznosti ne zmore, izvršilno sodišče samo teh dejstev ne sme ugotavljati. Obračuni lahko le dopolnjujejo trditve strank, ne morejo pa upnikovih trditev nadomestiti na način, da bi moralo sodišče iz njih sámo izbirati ustrezne trditve, za kar si prizadeva upnik.
pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - poseg v komunikacijsko zasebnost
Ker gre za pritožbene razloge, ki jih je obramba uveljavljala že v pisni vlogi za izločitev istih dokazov z dne 30. 10. 2017 in na katere je pritožbeno sodišče že odgovorilo v sklepu opr. št. III Kp 25975/2017 z dne 8. 5. 2018 (točke 19-21), se v zvezi s takimi ponovljenimi pritožbenimi navedbami v izogib ponavljanju napotuje na razloge v citiranem sklepu, pri katerih pritožbeno sodišče vztraja. Dodaja pa, da pritožba v sicer obsežnih navedbah ne ponuja novih ali bistveno drugačnih utemeljitev, ki bi terjale dopolnilno pojasnilo o (ne)utemeljenosti stališča, izraženega v citiranem sklepu.
Sicer ima pritožba prav, da obstoječa sodna praksa doslej še ni izrecno zavzela stališča v zvezi s pridobivanjem prometnih podatkov za uporabnike predplačniških storitev, vendar pa se je tudi do tega ključnega očitka prav tako opredelilo pritožbeno sodišče v prej navedenem sklepu, ko je poudarilo, da razlikovanje podatkov predplačnikov in tistih z naročniškim razmerjem ZEKom-1 ne ločuje, temveč govori zgolj o prometnih podatkih naročnikov in uporabnikov, zato tudi iz tega razloga pritožbeno sodišče znova poudarja, da ni mogoče pritrditi stališču, da bi takšni podatki iz predplačniških storitev morali biti v vsakem primeru kar takoj izbrisani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019646
KZ-1 člen 249. 249/1, 249/2, 249/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372. ZDoh-2 člen 15, 15/2, 90, 90/4, 105, 105/3, 105/3-1, 105/3-2, 105/3-11, 134. ZDavP-2 člen 321. ZDavP-2 člen 41, 41/1.
davčna zatajitev - bistvene kršitve določb zkp - popolna rešitev predmeta obtožbe - razumljivost izreka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znak kaznivega dejanja - dejansko stanje - predmet obdavčitve - posojilo - naloge izvedenca - akontacija dohodnine - davčna obveznost - hramba dokumentacije - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - odvzem premoženjske koristi
Predmet obtožbe je nepopolno rešen tedaj, ko s sodbo ni odločeno o dejanju ali dejanjih kot so opisana v obtožbi.
Protipravnost storilčevega ravnanja in njegov namen kot znaka kaznivega dejanja davčne zatajitve po drugem in tretjem odstavku 249. člena KZ-1 nista v razmerju vzroka in posledice, kot izhaja iz povzete pritožbene obrazložitve, temveč je ravno obratno, storilčev namen po izognitvi plačila dajatev, vzrok za njegovo protipravno ravnanje.
Ker je višina odvzete premoženjske koristi identična višini velike premoženjske koristi, kot je bila po razlogih sodbe ugotovljena s strani izvedenca ekonomske stroke, njeno ponovno navajanje v drugem delu sodbe ni nujno.
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka ne morejo biti posledica zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Lahko je k večjemu obratno s tem da je v primeru bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja domnevana, v primeru bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka tega člena pa mora biti vsaj na ravni konkretno obrazložene verjetnosti izkazana.
Glede opredeljevanja sodišča prve stopnje do dokazov je opozoriti, da to ni isto kot opredeljevanje do odločilnih dejstev. Ta so namreč, kot že ime pove, sestavni del predmeta odločitve, ki mora biti v središču obrazložitve katerekoli sodne odločbe. Drugače je v primeru opredeljevanja do dokazov, na podlagi katerih so bila odločilna dejstva šele ugotovljena, ko je posredi "zgolj" kršitev sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki pa mora biti kot del bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v učinkih na pravilnost in zakonitost sodbe dodatno obrazložena.
Kršitev v smislu nepravilne pravne opredelitve (kvalifikacije) predpostavlja opredelitev po zakonskem opisu drugega kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019036
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 310, 310/1.
zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje samovoljnosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
Za presojo, ali je kaznivo dejanje samovoljnosti storjeno, je namreč nujen predpogoj, da je ta pravica (ali domnevna pravica) v opisu dejanja konkretno opredeljena, bodisi, da gre za stvarno ali obligacijsko pravico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019145
KZ-1 člen 258, 263, 263/1. ZKP člen 167.
kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - zakonski znaki - uvedba preiskave - utemeljen sum - ugoditev pritožbi - javni razpis - pravočasnost vloge - javni uslužbenec
V izreku izpodbijanega sklepa opisani dejanji pa imata po presoji pritožbenega sodišča vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 in kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 263. člena KZ-1, prav tako pa so le-ti tudi konkretno navedeni.
Izhajajoč iz zakonskega opisa kaznivega dejanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 je v obravnavani zadevi odločilno le, ali je zasebni tožilec sploh ravnal (objektivni test) in ali je bilo mogoče njegovo ravnanje kot zaznavno spremembo v zunanjem svetu dojeti/oceniti na način, kot izhaja iz objavljenega pisanja, ki ga obdolženi vsaj posredno ni zanikal oziroma nasprotno, ali je pri tem ravnanju šlo za nekaj povsem drugega od zapisanega ter je potem samo pisanje neresnično (vrednostni test).
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 355, 357, 357/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - predlog stečajnega upravitelja - utemeljitev predloga - neobrazložen sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče odloča o soglasju k plačilu stroškov na predlog upravitelja, kar pa predpostavlja, da je upravitelj predlog utemeljil do te mere, da je jasno, zakaj naj bi bilo izplačilo stroškov utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019329
OZ člen 488. SPZ člen 215, 215/1. ZPP člen 291, 291/1.
tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - pravna napaka - obstoj stvarne služnosti - pridobitev stvarne služnosti - dejansko stanje, ugotovljeno ob koncu glavne obravnave - stroški postopka - krivdno načelo
Če se stvarna služnost ustanovi s pravnim poslom, je pogodba le pravni naslov, da bi se na tej podlagi pridobila služnost. Za pridobitev služnosti pa je potreben še pridobitni način, to pa je vpis v javno knjigo, v konkretnem primeru v zemljiško knjigo.
V trenutku, ko je kupec (tožnik) vložil zemljiškoknjižni predlog za vpis (vknjižbo) lastninske pravice v njegovo korist, ni obstajala pravica oziroma pravno dejstvo, ki bi omejevalo uresničevanje njegove lastninske pravice, posledično pa tudi ni obstajala zatrjevana pravna napaka.
predlog za nasprotno izvršbo - odmera izvršilnih stroškov
S predlogom po 68. členu ZIZ dolžnik zahteva od upnika nazaj, kar je z izvršbo dobil oziroma kar je bilo dolžniku neutemeljeno odvzeto. Zahteva enako, kar bi zahteval s tožbo. Institut nasprotne izvršbe za dolžnika tako pomeni poenostavitev, ker mu ni treba voditi postopka pravde, da bi dobil nazaj tisto, kar mu je bilo odvzeto v izvršbi, ker je bila opravljena brez pravne podlage. V tem smislu predstavlja vrsto pravnega sredstva, ki omogoča dolžniku vrnitev tistega, kar mu je bilo nezakonito odvzeto s prisilno izvršbo.
skupno premoženje zakoncev - stanovanje kot skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - nastanek lastninske pravice na nepremičninah - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - določitev deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje kot enotni pojem - napotitev na pravdo
Delež se lahko določa le na skupnem premoženju kot celoti, kar velja tudi v primeru, ko je predmet pravde posamezna stvar, ki sodi v skupno premoženje
V tej zadevi ne gre za to, da bi imela tožeča stranka pomanjkljivo strokovno znanje, zaradi česar bi bilo mogoče ugoditi njenemu dokaznemu predlogu za informativni dokaz. Škoda, ki jo tožeča stranka vtožuje obravnavanem primeru, ne predstavlja tako zapletenega dejanskega vprašanja, ki bi zahtevalo znanje, s katerim tožeča stranka ne razpolaga: trdi namreč, da je pri vseh sklenjenih poslih šlo za osebno, družinsko povezanost z osebami, ki so vodile pogodbene partnerje tožeče stranke in posledično za škodljive, navidezne posle. Izvedenec zatrjevanih osebnih povezav (bodisi sorodstvenih, bodisi prijateljskih) in posledično fiktivnih poslov ne more ugotavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019234
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 212, 215, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - vpliv začetka stečajnega postopka na pritožbeni postopek - podjemna pogodba - plačilo po podjemni pogodbi - pravilo o dokaznem bremenu - dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze - nedopustni pritožbeni razlogi
Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka delo opravila in ga izročila toženi stranki. Zato tožeči stranki (podjemniku) ni potrebno dokazovati, da je svoj del pogodbene obveznosti izpolnil. Pač pa je, sledeč določilom OZ in ZPP tožena stranka tista, ki bi morala dokazati, da je opravljeno delo plačala. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pravilo o dokaznem bremenu uporabilo preozko, ker ga je uporabilo le za toženo stranko, češ da od tožeče stranke ni zahtevalo dokaza, da plačila ni dobila. Da je opravljeno delo plačala, mora dokazati tožena stranka.
ZGD-1 člen 425, 425/1, 435, 435/1. ZIZ člen 24, 24/3, 25, 25/2.
izvršilni postopek - likvidacija - prenehanje stranke v postopku
Sodišče prve stopnje v zvezi z vstopom novega upnika v obravnavani izvršilni postopek ne bi smelo uporabiti analogno določila drugega odstavka 425. člena ZGD-1, po katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov v primeru likvidacije družbe po skrajšanem postopku (prvi odstavek 425. člena ZGD-1) v prekluzivnem zakonskem roku po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Pravilno je razlikovati odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, ki je izrecno časovno omejena in pravno nasledstvo družbenikov glede premoženja družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku (brez likvidacije).
Ali ima družba premoženje (terjatve) ali ne, za prenehanje po skrajšanem postopku (brez likvidacije) ni bistveno. Pravna vprašanja obveznosti in terjatev družbe v postopku prenehanja po skrajšanem postopku so ločena, s čimer odpade podlaga za sklepanje po podobnem.
zaščitena kmetija - pozneje najdeno premoženje - dedovanje
Sodišče prve stopnje je 13. novembra 2018 opravilo poizvedbe, ali sporna nepremičnina spada v okvir zaščitene kmetije. Iz rednega izpiska iz zemljiške knjige z dne 13. 11. 2018 izhaja, da nepremičnina ni del zaščitene kmetije.
Ker sporna nepremičnina ni del zaščitene kmetije in ker gre za pozneje najdeno premoženje, nastopi dedovanje na podlagi splošnih predpisov o dedovanju in ne na podlagi Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev.
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/2, 30/2-3, 74. ZNP člen 37. URS člen 12, 12/1, 35, 51.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zdravstvena nega - mnenje psihiatra - poseg v človekove pravice - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Ker iz predloga predlagatelja in predloženega mnenja psihiatra izhaja, da nasprotni udeleženec potrebuje le stabilno okolje z zagotovljeno pomočjo pri negi in splošnem okrevanju, kjer bo voden in deležen potrebnih vzpodbud in nadzora nad jemanjem predpisanih zdravil, ne pa, da bi trpel za duševno motnjo, zaradi katere bi imel hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, prav tako tudi ne, da bi potreboval sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo pobudo predlagatelja za sprejem udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, pravilna.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/4. ZST-1 člen 6, 6/3.
vloge - napoved pritožbe - umik napovedi pritožbe - neplačana sodna taksa - potrdilo o plačilu sodne takse - domneva umika pritožbe - način vročanja - vročitev s fikcijo
V tretjem odstavku 6. člena ZST-1 je predpisano, da mora taksni zavezanec v primeru, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, sodišču predložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Tega pa tožena stranka ni storila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku. Poleg tega v pritožbi tudi ni pojasnila, zakaj takšnega potrdila ne more predložiti. Predlagala je le, da sodišče preveri prilive na svoj transakcijski račun. Kot že navedeno, pa iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa to že storilo, pa ni ugotovilo, da bi bila sodna taksa plačana. Tožena stranka pa, kot rečeno, nasprotnega ni dokazala.
URS člen 72. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 11, 12. EZ-1 člen 357.
plačilo dobavljene toplotne energije - exceptio illegalis - ustavnost in zakonitost pravilnika - uporaba pravilnika - obračun toplotnih stroškov - dejanska poraba toplote - delilnik stroškov toplotne energije - merilnik porabe toplote - povečana stanovanjska površina
Pravilnik (podzakonski predpis), ki predvideva povečanje stroškov toplote s količnikom 3 - za tiste lastnike, ki merjenja dejanske porabe toplote v posameznih delih stavb ne omogočajo - je skladen z zakonom. Sankcioniranje uporabnikov, ki merjenja dejanske uporabe ne omogočajo, s povečanimi stroški toplote, je primeren in sorazmeren ukrep za zagotavljanje ustavno varovane dobrine - zdravega življenjskega okolja.