poroštvo - poroštvena izjava - zaveza kot porok in plačnik - veljavnost izjave o poroštvu - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - podpis fizične osebe - žig pravne osebe
Žig ob podpisu ne more izključiti toženčeve vloge fizičnega subjekta kot poroka na način, kot sam meni. Poroštvena izjava je sklenjena skladno z določili 1012. in 1013. člena OZ in ji ni mogoče očitati nobenih napak, niti vsebinskih, niti oblikovnih.
začasna odredba - delitev stvari v solastnini - ureditvena (regulacijska) začasna odredba
Kadar je med sodnim postopkom potrebno začasno varstvo, sodna praksa praviloma smiselno uporablja pri odločanju določbe ZIZ o začasnih odredbah. Ker se v nepravdnih postopkih ne odloča o spornih terjatvah, temveč je predmet teh postopkov urejanje in oblikovanje določenih razmerij, po naravi stvari niso primerne zavarovalne začasne odredbe, torej tiste, katerih namen je zagotoviti možnost morebitne izvršbe. Utemeljena pa je v določenih primerih v nepravdnem postopku izdaja t. i. ureditvenih (regulacijskih) začasnih odredb. Te ne služijo zavarovanju uveljavitve terjatve, pač pa začasni ureditvi v postopku obravnavanega pravnega razmerja, in sicer v primerih, ko bi zaradi ravnanj strank lahko sodno varstvo ostalo brez pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020444
ZFPPIPP člen 377, 378, 378/1. ZPP člen 80, 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 252, 252/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 92. OZ člen 186, 186/1, 186/4.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - izbris stečajnega dolžnika iz registra - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - prekinitev pravdnega postopka - sposobnost biti stranka - pomanjkanje sposobnosti biti stranka postopka - neobstoj pravnega nasledstva - procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje nedovoljene pritožbe - vrnitev premičnin - vrnitveni zahtevek - pogoji za vrnitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme - dejanska oblast - odtujitev blaga - prodaja blaga - neupravičena pridobitev - odškodnina - odškodninski zahtevek - solidarna odgovornost - pomanjkljiva obrazložitev - pomanjkljiva dokazna ocena - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - dopolnitev izvedenskega mnenja
Ker tožnica ni dokazala, da bi toženci še razpolagali s spornimi premičninami, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi primarnega tožbenega (vrnitvenega) zahtevka zoper prve tri tožence pravilna.
Tožnica je podredni tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvami o odvzemu in razpolaganju z njenimi stvarmi s strani tožencev brez pravnega naslova, zaradi česar naj bi utrpela škodo, kar pomeni, da je uveljavljala odškodninsko podlago, česar pa sodišče prve stopnje ni dosledno upoštevalo, saj je na eni strani ugotavljalo, kakšna škoda je tožnici nastala zaradi odtujitve spornih predmetov, zahtevku pa je nato ugodilo na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi.
Tožnica je sporno računovodsko dokumentacijo ponudila šele po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar pa je to storila na zahtevo (intervencijo) izvedenca, ki je (očitno) ocenil, da ta dokaz potrebuje za izdelavo (dopolnitve) mnenja (drugi odstavek 252. člena ZPP). S tem je pogoj nekrivde v smislu 286. člena ZPP izkazan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019109
ZPP člen 14, 216. OZ člen 131, 179. ZOdvT člen 20.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - stroški postopka - določitev vrednosti spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - določitev vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi - prosti preudarek - višina škode
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče po 14. členu ZPP vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Sodišče prve stopnje bi moralo do združitve tožbe in nasprotne tožbe stroške odmeriti ločeno po vrednosti spornega predmeta za tožbo in po vrednosti spornega predmeta za nasprotno tožbo, po združitvi pa od seštevka vrednosti obeh.
prenehanje stvarne služnosti - koristnost služnostne poti
Prenehanja služnosti poti ni mogoče zahtevati v primeru, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini. Temeljni kriterij za presojo koristnosti služnosti so potrebe gospodujoče nepremičnine.
kritna prodaja - nastanek škode - odškodninska odgovornost - razveza kupoprodajne pogodbe - nesklepčnost - povrnitev škode v primeru, če se prodaja razdre
Tožničin interes je, da nepremičnino proda in prejme kupnino, ta interes pa tožnica lahko uresniči samo s kritno prodajo (da proda nepremičnino drugemu kupcu). Tožnici bi torej šele z izvedbo kritne prodaje nastala škoda, ki bi jo predstavljala razlika med višino kupnine iz razvezane pogodbe med pravdnima strankama in višino kupnine iz prodajne pogodbe med tožnico in drugim kupcem (dosežena kupnina pri kritni prodaji).
predlog za zavarovanje dokazov - skupno premoženje zakoncev - pritožbena novota - poizvedbe sodišča
Glede na tožbene trditve in postavljen denarni zahtevek glede plemenitih kovin, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni relevantno, ali je toženka plemenite kovine hranila v sefu, kdo je bil pooblaščen za vstop v sef ter kdo in kdaj je vstopal v sef.
Zavarovanje dokazov ni namenjeno temu, da bi sodišče s poizvedbami stranki olajšalo podajo navedb o pravno relevantnih dejstvih in postavitev zahtevka. Tožnik je lahko podal in tudi je podal trditve kaj in zakaj sodi v skupno premoženje pravdnih strank in kakšni so njuni deleži na skupnem premoženju ter glede plemenitih kovin postavil denarni zahtevek in obrazložil zakaj.
Do subrogacije po 275. členu OZ lahko pride samo, če ima tisti, ki izpolni obveznost namesto dolžnika, za to pravni interes. Pravni interes za izpolnitev lahko izhaja iz pogodbene (ali druge) pravne podlage.
Stališče sodne prakse, na katero se sklicuje pritožba, da lahko bančno garancijo izda samo banka, je preseženo. Bančno garancijo lahko izdajajo subjekti, katerih poslovanje je varnejše in za poslovne partnerje zanesljivejše, kot npr. zavarovalnice in nekatere druge finančne institucije. Taka institucija je tudi SPS.
odškodninska odgovornost - odgovornost za delavca - odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - škoda, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da se je nesreča zgodila, ko sta tožnik in M. M. (delavec toženke) odvijačevala varnostno cestno ograjo. Pravilno je zaključilo, da je do poškodbe prišlo, ker je ograjo na svojem koncu prvi izpustil tožnik in ne M. M., zato ni podana odgovornost toženke (delodajalca) za delavca po prvem odstavku 147. člena OZ.
razveza zakonske zveze - pogoji za razvezo zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev
Na podlagi trditev in izpovedbe tožeče stranke je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je postala zakonska zveza zanjo nevzdržna. V taki situaciji mora sodišče razvezati zakonsko zvezo kljub temu, da bi želel drugi zakonec v zakonski zvezi vztrajati. V nasprotnem primeru bi se tožnico sililo v vztrajanje v (zanjo) nevzdržni zakonski zvezi, kar bi pomenilo poseg v njeno ustavno varovano dostojanstvo.
OZ člen 86, 119, 365, 365/1, 369, 1034, 1034/3. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a. ZIZ-C člen 4.
neposredno izvršljiv notarski zapis - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - prijava terjatve v stečajnem postopku - zastaralni rok pri pretrganju - odstopno upravičenje - poroštvo - ničnost poroštvene izjave - nični pravni posli - oderuška pogodba - zahteva pisnosti - poroštvena zaveza
Novela ZIZ-C, konkretno 4. člen novele, nima nobene zveze z vprašanjem zastaranja terjatve iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zastaralni roki so določeni v materialnem predpisu, to je v OZ. ZIZ določa le pogoje, pod katerimi je dopustno dovoliti izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ko zapadlost terjatve ne izhaja že iz notarskega zapisa samega.
Odstop ima pravno naravo izrednega odpoklica, učinkuje za naprej in povzroči zapadlost tistega dela obveznosti, ki bi zapadel s potekom časa, če bi se dolžnik dogovora držal in obveznosti izpolnjeval. Od takrat naprej teče 10-letni zastaralni rok, ki pa do uvedbe tega stečajnega postopka, to je 30. 5. 2018, še ni potekel.
Prijava terjatve v stečajnem postopku je dejanje iz tretjega odstavka 1034. člena OZ.
Poroštvena pogodba ni ničen pravni posel. V našem pravnem redu je pri ničnosti pogodbe poudarjena predvsem tako imenovana ničnost javnega reda. Nični so pravni posli, ki so v nasprotju z Ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Gre za protiustavne, nezakonite in nemoralne pogodbe, katerih učinkovanje želi zakon preprečiti z ničnostno sankcijo. Poroštvene pogodbe niso nič od tega. V poslovni praksi kreditiranja podjetij so take pogodbe običajna oblika obvladovanja kreditnih tveganj kreditodajalca.
O oderuški pogodbi govorimo takrat, ko se za nesorazmerno obremenitev ene pogodbene stranke (t.i. objektivni element oderuštva) izkoristi njen šibkejši položaj ali lastnost (t.i. subjektivni element oderuštva).
Zahteva po pisnosti porokinega pristanka je predpisana prav v izogib nepremišljenemu pristanku k poroštvenim zavezam.
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - preuranjena odločitev
Na podlagi notarskega zapisa, ki ga je dolžnik priložil k dopolnitvi predloga za začetek postopka poenostavljena prisilne poravnave, ni mogoče napraviti zaključka v smeri potrditve izpodbijanega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena oziroma je sankcija zavrženja, brez konkretnejšega poziva, prestroga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019646
KZ-1 člen 249. 249/1, 249/2, 249/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372. ZDoh-2 člen 15, 15/2, 90, 90/4, 105, 105/3, 105/3-1, 105/3-2, 105/3-11, 134. ZDavP-2 člen 321. ZDavP-2 člen 41, 41/1.
davčna zatajitev - bistvene kršitve določb zkp - popolna rešitev predmeta obtožbe - razumljivost izreka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znak kaznivega dejanja - dejansko stanje - predmet obdavčitve - posojilo - naloge izvedenca - akontacija dohodnine - davčna obveznost - hramba dokumentacije - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - odvzem premoženjske koristi
Predmet obtožbe je nepopolno rešen tedaj, ko s sodbo ni odločeno o dejanju ali dejanjih kot so opisana v obtožbi.
Protipravnost storilčevega ravnanja in njegov namen kot znaka kaznivega dejanja davčne zatajitve po drugem in tretjem odstavku 249. člena KZ-1 nista v razmerju vzroka in posledice, kot izhaja iz povzete pritožbene obrazložitve, temveč je ravno obratno, storilčev namen po izognitvi plačila dajatev, vzrok za njegovo protipravno ravnanje.
Ker je višina odvzete premoženjske koristi identična višini velike premoženjske koristi, kot je bila po razlogih sodbe ugotovljena s strani izvedenca ekonomske stroke, njeno ponovno navajanje v drugem delu sodbe ni nujno.
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka ne morejo biti posledica zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Lahko je k večjemu obratno s tem da je v primeru bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja domnevana, v primeru bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka tega člena pa mora biti vsaj na ravni konkretno obrazložene verjetnosti izkazana.
Glede opredeljevanja sodišča prve stopnje do dokazov je opozoriti, da to ni isto kot opredeljevanje do odločilnih dejstev. Ta so namreč, kot že ime pove, sestavni del predmeta odločitve, ki mora biti v središču obrazložitve katerekoli sodne odločbe. Drugače je v primeru opredeljevanja do dokazov, na podlagi katerih so bila odločilna dejstva šele ugotovljena, ko je posredi "zgolj" kršitev sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki pa mora biti kot del bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v učinkih na pravilnost in zakonitost sodbe dodatno obrazložena.
Kršitev v smislu nepravilne pravne opredelitve (kvalifikacije) predpostavlja opredelitev po zakonskem opisu drugega kaznivega dejanja.
preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - neustrezno oziroma nezadostno strukturiranje dolžnikove obveznosti - nezadostna trditvena podlaga - informativni dokaz - obračun dolga
Izvršilno sodišče mora opraviti tak preizkus po uradni dolžnosti, tudi če dolžnikov ugovor v tej smeri ni obrazložen, trditveno breme glede ustrezno opredeljenih posameznih obveznosti pa nosi upnik, ki predlaga izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ). Če upnik bremena navedb o odločilnih dejstvih glede izterjevane obveznosti ne zmore, izvršilno sodišče samo teh dejstev ne sme ugotavljati. Obračuni lahko le dopolnjujejo trditve strank, ne morejo pa upnikovih trditev nadomestiti na način, da bi moralo sodišče iz njih sámo izbirati ustrezne trditve, za kar si prizadeva upnik.
predlog za nasprotno izvršbo - odmera izvršilnih stroškov
S predlogom po 68. členu ZIZ dolžnik zahteva od upnika nazaj, kar je z izvršbo dobil oziroma kar je bilo dolžniku neutemeljeno odvzeto. Zahteva enako, kar bi zahteval s tožbo. Institut nasprotne izvršbe za dolžnika tako pomeni poenostavitev, ker mu ni treba voditi postopka pravde, da bi dobil nazaj tisto, kar mu je bilo odvzeto v izvršbi, ker je bila opravljena brez pravne podlage. V tem smislu predstavlja vrsto pravnega sredstva, ki omogoča dolžniku vrnitev tistega, kar mu je bilo nezakonito odvzeto s prisilno izvršbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019036
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 310, 310/1.
zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje samovoljnosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
Za presojo, ali je kaznivo dejanje samovoljnosti storjeno, je namreč nujen predpogoj, da je ta pravica (ali domnevna pravica) v opisu dejanja konkretno opredeljena, bodisi, da gre za stvarno ali obligacijsko pravico.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/4. ZFPPIPP člen 121, 121/2.
postopek osebnega stečaja - nedopusten predlog za vrnitev v prejšnje stanje - postopek zaradi insolventnosti - fikcija vročitve - vročilnica - osebna vročitev - javna listina - dejanska vročitev - izpodbojnost domnev - neverodostojnost vročilnice - neresnična dejstva
Pravilno izpolnjeno obvestilo (vročilnica) kot javna listina dokazuje, da je bila vročitev opravljena pravilno. Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da „pošte ni prejela“. Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična.
pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - poseg v komunikacijsko zasebnost
Ker gre za pritožbene razloge, ki jih je obramba uveljavljala že v pisni vlogi za izločitev istih dokazov z dne 30. 10. 2017 in na katere je pritožbeno sodišče že odgovorilo v sklepu opr. št. III Kp 25975/2017 z dne 8. 5. 2018 (točke 19-21), se v zvezi s takimi ponovljenimi pritožbenimi navedbami v izogib ponavljanju napotuje na razloge v citiranem sklepu, pri katerih pritožbeno sodišče vztraja. Dodaja pa, da pritožba v sicer obsežnih navedbah ne ponuja novih ali bistveno drugačnih utemeljitev, ki bi terjale dopolnilno pojasnilo o (ne)utemeljenosti stališča, izraženega v citiranem sklepu.
Sicer ima pritožba prav, da obstoječa sodna praksa doslej še ni izrecno zavzela stališča v zvezi s pridobivanjem prometnih podatkov za uporabnike predplačniških storitev, vendar pa se je tudi do tega ključnega očitka prav tako opredelilo pritožbeno sodišče v prej navedenem sklepu, ko je poudarilo, da razlikovanje podatkov predplačnikov in tistih z naročniškim razmerjem ZEKom-1 ne ločuje, temveč govori zgolj o prometnih podatkih naročnikov in uporabnikov, zato tudi iz tega razloga pritožbeno sodišče znova poudarja, da ni mogoče pritrditi stališču, da bi takšni podatki iz predplačniških storitev morali biti v vsakem primeru kar takoj izbrisani.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 355, 357, 357/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - predlog stečajnega upravitelja - utemeljitev predloga - neobrazložen sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče odloča o soglasju k plačilu stroškov na predlog upravitelja, kar pa predpostavlja, da je upravitelj predlog utemeljil do te mere, da je jasno, zakaj naj bi bilo izplačilo stroškov utemeljeno.