MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021500
ZMed člen 9, 18. ZASP člen 7, 9, 18, 19, 30, 33, 107, 164. OZ člen 147, 147/1.
avtorska pravica - varstvo avtorske pravice - kršitev avtorske pravice - odškodnina - odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje - izdajatelj medija - odgovorni urednik - pasivna legitimacija - objava avtorskega dela - objava v medijih
V zahtevi za sodno varstvo zaradi nepooblaščene objave avtorskega dela v mediju je pasivno legitimiran izdajatelj medija in ne lastnik medija. Gre za dve pravni osebi, ki sta z vpisom v sodni register pridobili pravno sposobnost, torej lastno pravno subjektiviteto. Vsaka od njiju ima lastne pravice in obveznosti.
OZ člen 15, 73, 73/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
verižna kompenzacija - žig pravne osebe - podpis pravne osebe - ponareditev podpisa na pogodbi - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neobstoječa pogodba - kazenska ovadba kot dokaz - obstoj dolga - odpust dolga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da soglasja dveh udeleženk kompenzacije ni bilo, ker je bil žig in podpis navedenih družb ponarejen in zlorabljen, kar vodi v zaključek, da je pogodbo v imenu družbe sklenila neupravičena oseba. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec, v imenu drugega brez njegovega pooblastila, pa zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Ker soglasje za odpust dolga (in s tem sodelovanja v verižni kompenzaciji) s strani (dveh) kompenzacijskih udeležencev očitno (tudi naknadno) ni bilo podano, do verižne kompenzacije med (vsemi) udeleženci sploh ni prišlo. Zato gre v konkretnem primeru verižne kompenzacije za neobstoječo pogodbo, ki med strankami ni ustvarila nobenih medsebojnih pravic in obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00020056
ZZVZZ člen 87, 87/1.
povrnitev škode - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - stroški zdravljenja - poškodba delavca pri delu - odgovornost delodajalca - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - navodilo za delo - zavrnitev tožbenega zahtevka
Prvostopenjsko sodišče je tako izpovedbo zavarovanca kot vsebino Obvestila Inšpektorata RS za delo, na kar se osredotoča pritožnik (pa tudi ostalo dokazno gradivo), presodilo tako, kot mu nalaga zakon - najprej samo zase, nato pa še v primerjavi z ostalimi dokazi. Glede na uspeh celotnega dokaznega postopka je upravičeno podvomilo o njuni verodostojnosti, svojo presojo pa je utemeljilo z razlogi, ki so logični in tudi izkustveno sprejemljivi.
ZIZ člen 20a, 40, 40/1, 40/1-3, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
neposredno izvršljiv notarski zapis - neustrezno oziroma nezadostno strukturiranje dolžnikove obveznosti - navedbe v predlogu za izvršbo - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - višina upnikove terjatve - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - pavšalne navedbe
Ko upnik v ločeni listini, priloženi predlogu za izvršbo, le dodatno pojasnjuje oziroma podrobneje opredeli svoje navedbe o obveznosti, ni mogoče govoriti o listini kot dokazu, ampak le o dopolnitvi trditvene podlage iz predloga.
S tem, ko je sodišče prve stopnje izhajalo iz knjigovodske kartice prometa za obravnavani kredit, iz katere je ob spremembi posameznih kreditnih obveznosti skozi čas ob koncu razvidna tudi razdelana opredelitev skupnega izterjevanega zneska na dan zapadlosti celotnega kredita, ni kršilo zahtev razpravnega načela, ki je tudi v spoštovanju ločenosti trditvenega in dokaznega bremena upnika. Obračun obveznosti je glede na datumske opredelitve valute posameznega knjiženega dogodka v povezavi s stanjem dolga mogoče preizkusiti z ustreznim finančnim znanjem in mu obrazloženo nasprotovati, zato dolžnik s posplošenim zatrjevanjem, da upnikov obračun ni ustrezen, ne more biti uspešen.
Ni pa naloga sodišča, da sámo opravlja navedeni preizkus računske ustreznosti obračuna, saj se uporaba ustreznih matematičnih metod nanaša na ugotavljanje odločilnih dejstev, ki ga izvede le v okviru aktivnosti strank (razpravno načelo).
zastaranje terjatve - članarina - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - občasna terjatev - terjatev iz gospodarske pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 347. člena OZ in ugotovilo, da gre pri sporni članarini za občasno terjatev, saj je iz sklepa Skupščine Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije razvidno, da članarina dospeva mesečno. Takšne občasne terjatve pa zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve oziroma mesečne članarine.
ZFPPIPP-UPB8 člen 19, 19/1, 19/2, 298, 302. SPZ člen 142. ZGD-1-UPB3 člen 676, 679, 679/1.
sklep o preizkusu terjatev - učinek res iudicata
Za odločanje o tožbenem zahtevku, kot ga uveljavlja tožnik, je bistvena predhodna presoja, katere terjatve so bile v fazi preizkusa terjatev v stečajnem postopku priznane in katere ne. Ker je bilo s Sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic St 569/2012 z dne 8. 8. 2014 o prijavljenih terjatvah toženke v višini 371.318,15 EUR in 4.538.664,80 EUR odločeno tako, da jih je stečajna upraviteljica priznala in tudi nista bili prerekani s strani drugih upnikov, je bilo o teh terjatvah že pravnomočno odločeno. Priznanje terjatev v stečajnem postopku je namreč mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Ker je bilo torej o terjatvah, ki sta predmet te zadeve, to je (ne)obstoj terjatve v višini 371.318,15 EUR in (ne)obstoj terjatve v višini 4.538.664,80 EUR, že odločeno s pravnomočnim Sklepom o preizkusu terjatev, sodišče o isti stvari (terjatvi), o kateri je že bilo pravnomočno (meritorno) odločeno, ne sme odločiti ponovno (učinek res iudicata).
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - poklicni gasilci
Ugotovitev, da je tožnik izpolnjeval pogoje za poklicnega gasilca (opravljena šola za gasilce), ter da je med drugim opravljal dela požarne straže in preventivne naloge v zvezi z varstvom pred požarom in da je opravljal operativna dela, pomeni, da je tožnik v skladu z določbo 9. odstavka 14. člena ZGas kot poklicni gasilec upravičen do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi.
velika tatvina - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost - pravna opredelitev - kršitev kazenskega zakona
Po oceni pritožbenega sodišča so opisana kazniva dejanja, ki so premoženjska in istovrstna, glede na čas storitve časovno povezana, saj jih je obtoženec storil zaporedoma oziroma dejanji opisani pod točkama 2. in 3. izreka sodbe skorajda istočasno ter na istem kraju, vsa dejanja pa je tudi storil na enak način in v enakih okoliščinah, zato je z njegovim ravnanjem izpolnjen zakonski pogoj enotne dejavnosti. Obtoženec je nadalje dejanja izvršil iz koristoljubnih namenov, saj je po lastnih navedbah takrat živel na ulici, prenehal pa je tudi z zdravljenjem odvisnosti od prepovedanih drog. V takšnih socialnih in premoženjskih razmerah pa si je z vlomnimi tatvinami več kot očitno pridobival potrebna sredstva za preživljanje in nakup heroina, kar izkazuje tudi dejstvo, da je iz vozil odtujil predmete, v katerih se običajno nahajajo denar ali drugi vrednejši predmeti. Posledično pa je izkazan tudi obtoženčev enoten psihični odnos do kaznive kontinuirane dejavnosti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje dejanja opisana v izreku sodbe (ki jih je sodišče prve stopnje pravno opredelilo kot tri posamična kazniva dejanja velike tatvine) pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1.
ZPP člen 274.. ZSPJS člen 3a, 3a/3, 3a/10.. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96, 51/98, 28/99, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 in 56/02) (2008) člen 7.
razvrstitev v plačni razred - zavrženje dela tožbe - javni uslužbenec - sistem plač v javnem sektorju
Z neposrednim uveljavljanjem sodnega varstva je tožnica želela nedopustno poseči v čas pred 1. 9. 2008, natančneje v čas od 1. 8. 2008 do 31. 8. 2008, ko je veljal aneks z dne 5. 8. 2008 k pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 9. 1998. Na podlagi te pogodbe o zaposlitvi je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena kot pisarniški referent, V. tarifni razred. Omenjeni aneks se je po vsebini nanašal na prevedbo tožničine plače, kot je toženi stranki nalagal ZSPJS. Upoštevala je tudi 7. člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, ki je začel veljati 17. 6. 2008, ki je določal, da se javni uslužbenci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pisarniški referent, po uveljavitvi aneksa prevedejo na delovno mesto administrator.
kritna prodaja - nastanek škode - odškodninska odgovornost - razveza kupoprodajne pogodbe - nesklepčnost - povrnitev škode v primeru, če se prodaja razdre
Tožničin interes je, da nepremičnino proda in prejme kupnino, ta interes pa tožnica lahko uresniči samo s kritno prodajo (da proda nepremičnino drugemu kupcu). Tožnici bi torej šele z izvedbo kritne prodaje nastala škoda, ki bi jo predstavljala razlika med višino kupnine iz razvezane pogodbe med pravdnima strankama in višino kupnine iz prodajne pogodbe med tožnico in drugim kupcem (dosežena kupnina pri kritni prodaji).
predlog za nasprotno izvršbo - odmera izvršilnih stroškov
S predlogom po 68. členu ZIZ dolžnik zahteva od upnika nazaj, kar je z izvršbo dobil oziroma kar je bilo dolžniku neutemeljeno odvzeto. Zahteva enako, kar bi zahteval s tožbo. Institut nasprotne izvršbe za dolžnika tako pomeni poenostavitev, ker mu ni treba voditi postopka pravde, da bi dobil nazaj tisto, kar mu je bilo odvzeto v izvršbi, ker je bila opravljena brez pravne podlage. V tem smislu predstavlja vrsto pravnega sredstva, ki omogoča dolžniku vrnitev tistega, kar mu je bilo nezakonito odvzeto s prisilno izvršbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019036
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 310, 310/1.
zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje samovoljnosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
Za presojo, ali je kaznivo dejanje samovoljnosti storjeno, je namreč nujen predpogoj, da je ta pravica (ali domnevna pravica) v opisu dejanja konkretno opredeljena, bodisi, da gre za stvarno ali obligacijsko pravico.
ZST-1 člen 3, 3/10, 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 2, 5, 138. URS člen 25.
oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - likvidnostno stanje - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - hipoteka - unovčenje premoženja - blokada transakcijskega računa - terjatve - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - pravica do pravnega sredstva
Zmotno je pritožbeno stališče v smeri, da je sodišče prve stopnje tisto, ki bi moralo najti razloge za zaključek, da lahko prva tožnica izterja omenjene terjatve zaradi pridobitev sredstev za plačilo takse. V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej. Prva tožnica pa v predlogu za taksno oprostitev niti ne trdi, da te njene terjatev sploh niso izterljive.
Hipoteka je v 138. členu SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic (2. člen SPZ) za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju (t. j. prvi tožnici) to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), zastavljena nepremičnina ali njeni deli pa so lahko tudi predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Glede na pojasnjeno obremenitev s hipoteko ne pomeni, da prva tožnica s svojim premoženjem (nepremičninama) ne more razpolagati. Razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, kot je bil pojasnjen zgoraj.
OZ člen 86, 119, 365, 365/1, 369, 1034, 1034/3. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a. ZIZ-C člen 4.
neposredno izvršljiv notarski zapis - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - prijava terjatve v stečajnem postopku - zastaralni rok pri pretrganju - odstopno upravičenje - poroštvo - ničnost poroštvene izjave - nični pravni posli - oderuška pogodba - zahteva pisnosti - poroštvena zaveza
Novela ZIZ-C, konkretno 4. člen novele, nima nobene zveze z vprašanjem zastaranja terjatve iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zastaralni roki so določeni v materialnem predpisu, to je v OZ. ZIZ določa le pogoje, pod katerimi je dopustno dovoliti izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ko zapadlost terjatve ne izhaja že iz notarskega zapisa samega.
Odstop ima pravno naravo izrednega odpoklica, učinkuje za naprej in povzroči zapadlost tistega dela obveznosti, ki bi zapadel s potekom časa, če bi se dolžnik dogovora držal in obveznosti izpolnjeval. Od takrat naprej teče 10-letni zastaralni rok, ki pa do uvedbe tega stečajnega postopka, to je 30. 5. 2018, še ni potekel.
Prijava terjatve v stečajnem postopku je dejanje iz tretjega odstavka 1034. člena OZ.
Poroštvena pogodba ni ničen pravni posel. V našem pravnem redu je pri ničnosti pogodbe poudarjena predvsem tako imenovana ničnost javnega reda. Nični so pravni posli, ki so v nasprotju z Ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Gre za protiustavne, nezakonite in nemoralne pogodbe, katerih učinkovanje želi zakon preprečiti z ničnostno sankcijo. Poroštvene pogodbe niso nič od tega. V poslovni praksi kreditiranja podjetij so take pogodbe običajna oblika obvladovanja kreditnih tveganj kreditodajalca.
O oderuški pogodbi govorimo takrat, ko se za nesorazmerno obremenitev ene pogodbene stranke (t.i. objektivni element oderuštva) izkoristi njen šibkejši položaj ali lastnost (t.i. subjektivni element oderuštva).
Zahteva po pisnosti porokinega pristanka je predpisana prav v izogib nepremišljenemu pristanku k poroštvenim zavezam.
razveza zakonske zveze - pogoji za razvezo zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev
Na podlagi trditev in izpovedbe tožeče stranke je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je postala zakonska zveza zanjo nevzdržna. V taki situaciji mora sodišče razvezati zakonsko zvezo kljub temu, da bi želel drugi zakonec v zakonski zvezi vztrajati. V nasprotnem primeru bi se tožnico sililo v vztrajanje v (zanjo) nevzdržni zakonski zvezi, kar bi pomenilo poseg v njeno ustavno varovano dostojanstvo.
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - preuranjena odločitev
Na podlagi notarskega zapisa, ki ga je dolžnik priložil k dopolnitvi predloga za začetek postopka poenostavljena prisilne poravnave, ni mogoče napraviti zaključka v smeri potrditve izpodbijanega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena oziroma je sankcija zavrženja, brez konkretnejšega poziva, prestroga.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 126, 126/1, 128, 128/1, 128/3, 337, 341, 341/7, 341/7-1, 343, 346, 346/1. ZPP člen 346, 346/1.
izklicna cena - javna dražba - razveljavitev dražbe - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - odločanje o pritožbi - nedovoljena pritožba - poplačilo upnikov - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep sprejelo na podlagi 341. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila javna dražba izvedena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji z dne 4. 1. 2018 in da je upravitelj prodajno pogodbo sklenil z dražiteljem, ki je na dražbi uspel (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP), ter da je vsebina prodajne pogodbe v skladu z določbami 337. do 343. člena ZFPIPP. Po presoji višjega sodišča dolžnik s pritožbenimi navedbami glede „napačnosti in pristranskosti“ javne dražbe ne more uspešno izpodbiti obravnavanega sklepa sodišča prve stopnje. Iz Zapisnika o prvi javni dražbi (p.d.131) ne izhaja, da bi kdorkoli uveljavljal ugovore ali pripombe k postopku javne dražbe.
skupno premoženje zakoncev - stanovanje kot skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - nastanek lastninske pravice na nepremičninah - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - določitev deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje kot enotni pojem - napotitev na pravdo
Delež se lahko določa le na skupnem premoženju kot celoti, kar velja tudi v primeru, ko je predmet pravde posamezna stvar, ki sodi v skupno premoženje