ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/3, 137.. ZDR člen 79.. ZDoh-2 člen 44, 44/9.
odpravnina - upoštevanje delovne dobe - kapitalsko povezana podjetja - kontinuiteta delovnega razmerja
Tožnici je v letu 2004 delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo po njeni volji. Glede na način prenehanja delovnega razmerja, pravica do odpravnine ni mogla preiti na novo delovno razmerje, saj je tožnica s prekinitvijo delovnega razmerja takrat ni pridobila. Pri zaposlitvah tožnice v letih 2004 in 2008 ne gre za t. i. delovnopravno kontinuiteto, ki je podana v primeru nadaljevanja dejavnosti prejšnjega delodajalca in ko delavci zaradi dejanskega in pravnega prevzema nadaljujejo delo v istih prostorih in z istimi sredstvi, saj je tožnica po svoji volji spremenila zaposlitev. Ne gre niti za spremembo delodajalca po takrat veljavnem prvem odstavku 73. člena ZDR, saj pri navedenih zaposlitvah ni prišlo do prenosa podjetja ali njegovega dela iz delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika oziroma pripojitve v smislu navedene določbe.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo na 75. člen ZDR-1 oziroma takrat veljavni 73. člen ZDR in zaključilo, da je potrebno zaposlitev pri drugemu delodajalcu glede delovne dobe obravnavati, kot da tožnica ni spremenila zaposlitve, ter pri izračunu odpravnine seštelo delovno dobo pri obeh delodajalcih v skupnem trajanju 26 let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018883
OZ člen 965, 965/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 309, 309/1, 310, 310/1, 310/3. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 94/3-3(1).
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - dokazovanje lastninske pravice - pričakovana lastninska pravica - veriga prenosov - veriga prodajnih pogodb - dokazna prekluzija - odškodninska odgovornost odvetnika - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - izločitvena pravica - izviren način pridobitve lastninske pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo po začetku stečajnega postopka - neskrbno ravnanje odvetnika - malomarno ravnanje
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je treba za dokaz pravno poslovne pridobitve lastninske pravice razpolagati z listino oziroma listinami, ki izkazujejo verigo prenosov lastninske pravice (skupaj s pisnimi zemljiškoknjižnimi dovolili), je pa sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da bi bila morebitna vložena tožba na uveljavitev izločitvene pravice nesklepčna zgolj zato, ker k njej ne bi bila priložena sporna prodajna pogodba. Dovolj bi bilo namreč, da bi se C. d. o. o. v tožbi nanjo sklicevala, priložila pa bi jo naknadno, seveda upoštevaje pravila prekluzije v pravdnem postopku.
Iz trditev, da je bila nepremičnina pridobljena v last na podlagi veljavnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, le vpis v zemljiško knjigo ni bil izveden, izhaja, da tožeča stranka trdi, da ima na sporni nepremičnini pričakovano lastninsko pravico, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka. Glede na to bi bila morebitna vložena tožba za uveljavitev prerekane izločitvene pravice nesklepčna, ker pravno poslovna pridobitev lastninske pravice sploh ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka v stečajnem postopku. Izločitveni upnik na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je namreč lahko le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
V trenutku, ko bi C. d. o. o. razpolagala z vsemi listinami (to je prvo prodajno pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom), bi lahko kljub začetnemu stečajnemu postopku lastninsko pravico vpisala v zemljiško knjigo. Glede na to prijava izločitvene pravice C. d. o. o. v stečaju sploh ni bila potrebna.
Kljub veljavno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi lahko delavec v sodnem sporu uveljavlja, da je njegovo dejansko opravljeno delo vredno več od dogovorjenega plačila, vendar pa tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021817
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 54.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - sredstva, pridobljena z delom - ničnost darilne pogodbe - izbrisna tožba
Darilna pogodba, sklenjene med prvim tožencem kot tožničinim bivšim možem in darovalcem ter njegovim sinom, drugim tožencem, kot obdarjencem, ni nična; njen predmet (stanovanje številka 4, v stavbi 000, k.o. X) ni sodil v skupno premoženje tožnice in prvega toženca.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020495
ZPP člen 249, 249/1, 254, 254/3, 337, 337/2. ZBPP člen 46. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39. OZ člen 131.
odškodnina - več škodnih dogodkov - prometna nesreča - padec z motornim kolesom - napad psa - obstoj škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - zastaranje odškodninskega zahtevka - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca
Prav je, da izvedensko mnenje vsebuje tudi izvid, tj. dejstva, na katerih temelji mnenje. Povzetek medicinske dokumentacije je potreben sestavni del mnenja in omogoča njegovo preverljivost. Ker v tedanji fazi postopka izvedenec ni bil seznanjen z videnjem sodišča o poteku tretjega škodnega dogodka, je povzel okoliščine iz procesnega gradiva. Tožnikovo nestrinjanje z izvedenčevim pristopom k oblikovanju mnenja ne daje podlage za dvom o pravilnosti mnenja.
Izvedenčevo mnenje, da vzrok tožnikovim težavam z ravnotežjem niso zaporedne poškodbe glave, je skladno z medicinsko dokumentacijo, ki izključuje "centralno okvaro", hkrati pa upošteva vrsto in intenzivnost poškodb v letu 2009, 2010 in 2011 ter dejstvo, da so se prve težave z ravnotežjem pojavile več kot pol leta po drugem škodnem dogodku.
Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, pa ni pomembno, ali se pravdni stranki z njim strinjata, niti ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane z izpolnitvijo naloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00019176
ZDZdr člen 51, 71, 71/7, 78.
predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - stroški postopka - stroški izvedenca
Pravna narava razmerij v postopkih zadržanja na zdravljenju na oddelkih pod posebnim nadzorom onemogoča brezpogojno uporabo pravil o povrnitvi stroškov postopka, kjer velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha. Smisel 51. člena ZDZdr ne more biti le uspeh v postopku. Iz citiranega določila smiselno izhaja, naj v primeru, če je oseba sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom stroške postopka krije država. Torej tudi v primeru (kot je obravnavani), ko je bil zavrnjen predlog za odpust osebe (ki tako ostaja na zdravljenju) in oseba nima premoženja ter sredstev za preživljanje (v obravnavanem primeru ji je bila odobrena BPP) stroške krije država. Saj je v nasprotnemu primeru oseba, zadržana na zdravljenju in brez premoženja ter sredstev za preživljanje, onemogočena pri uveljavljanju svoje pravice predlagati odpust z zdravljenja, ki je zaradi izvedbe dokaza z izvedencem redno povezan s stroški.
ZDR-1 člen 44, 126, 130, 133, 135, 137.. ZZVZZ člen 28, 31, 31/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 134.
plačilo razlike plače - bolniški stalež - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica je dejansko opravljala višje vrednoteno delo, ne da bi za takšno delovno mesto sklenila pogodbo o zaposlitvi. Zato je za čas opravljanja dela upravičena do plačila po dejansko opravljenem delu, ne pa tudi za čas, ko tega dela ni več opravljala.
Tožnica je kot oseba v delovnem razmerju v skladu z 28. členom ZZVZZ upravičena do nadomestila plače za čas trajanja bolniškega staleža oziroma za čas začasne zadržanosti od dela, osnova za nadomestilo pa je v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZZVZZ povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Glede na to, da bi ji morala tožena stranka nadomestilo plače izplačevati ob upoštevanju višje osnove, torej ob upoštevanju plače, kot jo je sodišče prve stopnje dosodilo v točki I izreka, je zavrnitev tožbenega zahtevka v tem delu nepravilna.
Medtem ko zakoniti dedni delež dedičem, ki pridejo v poštev za dedovanje, pripada po samem zakonu, lahko pa se dedovanju odpovedo, gre nujni dedni delež upravičenim dedičem le, če ga uveljavljajo.
ZIZ-UPB4 člen 24, 208. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-8.
razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - kršitev pravice do izjave v postopku
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi predlog vsebinsko obravnavalo in pravilno ugotovilo, da listina, ki jo je upnik predložil, ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZIZ. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je bil vložen zemljiškoknjižni predlog za spremembo imetnika hipoteke. Res je zemljiškoknjižni izpisek javna listina, s katero bi bilo mogoče dokazovati prehod terjatve, vendar take listine upnik v postopku ni predložil. Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da v zemljiškoknjižnem postopku velja, da je bil vpis izveden na dan, ko je sodišče prejelo predlog za vpis, vendar dokler vpis ni dokončno dovoljen, lahko govorimo le o pogojnem vpisu. Če sodišče vpisa na koncu ne dovoli, plomba ne dokazuje ničesar. Ker pa vpogled v zemljiško knjigo pokaže, da je bil predlog, na katerega se sklicuje pritožnik, vložen po tem, ko je bil na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnin že vpisan kupec in izbrisane prej obstoječe hipoteke (na neobstoječi hipoteki pa ni mogoče vpisati spremembe imetnika), je jasno, da zgolj s sklicevanjem na vložitev zemljiškoknjižnega predloga za vpis pritožnik ne more izkazati prehoda terjatve.
zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - javno dobro - zaznamba vrste javnega dobra - izbris zaznambe - titular javnega dobra
Ne le, da predlagateljica ni izkazala, da sporna nepremičnina predstavlja grajeno javno dobro, pač pa tudi ni izkazala, da bi bila titular, torej tudi ne „razpolagalnega upravičenja“, ki bi ji v obravnavani zadevi omogočilo vknjižbo lastninske pravice v njeno korist.
Tudi iz stališča, ki ga je v podobnem primeru zavzelo VSRS, jasno izhaja, da tožena stranka pripadnikom SV na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka. Zato so neutemeljene obširne pritožbene navedbe tožene stranke o posebnem pravnem in dejanskem položaju pripadnikov Slovenske vojske na misijah v tujini. Tožena stranka se svoje obveznosti glede zagotavljanja tedenskega počitka ne more razbremeniti s sklicevanjem na okoliščine, povezane z življenjem in delom v vojaški bazi na misiji, niti s sklicevanjem na višjo plačo pripadnika SV v času misije.
agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija agrarne skupnosti - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - član agrarne skupnosti
Za dedovanje premoženjskih pravic vrnjenih na podlagi 8. člena ZPVAS, se za določitev prevzemnika uporablja ZPVAS. Ker je sodišče na podlagi odločbe upravne enote ugotovilo, da je dedinja članica agrarne skupnosti, je pravilno določilo njo kot prevzemnico. Ostali dediči, pritožniki, drugih dokazov niso ponudili.
Tožnik zatrjuje toženkino protipravno ravnanje zgolj s pavšalnimi trditvami, v katerih ne pove konkretnega nastanka in vsebine škodnega dogodka, niti ne specificira kakšna škoda naj bi mu v tej posledici nastala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da iz tožbenih trditev in predlaganih dokazov ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe) in posledično zavrnilo tožbeni zahtevek.
stroškovna odločitev - povrnitev stroškov postopka - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka - neizpolnitev - potrebnost stroškov - potni stroški odvetnika - izključna pristojnost - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora - pravica do svobodne izbire odvetnika - kraj bivanja
Za odločitev o stroških postopka je zaradi umika tožbe nepomembno, kakšen razlog je tožeča stranka imela za umik tožbe. Le če bi tožeča stranka tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, bi bila upravičena do povrnitve stroškov.
Ker o zadevi ni bilo in ne bo meritorno odločeno, ni mogoče reči, da so bili določeni stroški nepotrebni.
Sodišče je pravilno priznalo tudi potne stroške pooblaščenk tožene stranke. V postopkih za odvzem premoženja nezakonitega izvora odloča le Okrožno sodišče v Ljubljani. Toženca imata stalno prebivališče v Kopru, za zastopanje v tej pravdi pa sta pooblastila odvetnici iz Portoroža in Kopra, torej iz kraja svojega stalnega prebivališča oziroma kraja v njegovi bližini. Stranka ima pravico do proste izbire odvetnika, še posebej pa to velja v primeru, ko je stranka izbrala odvetnika iz kraja svojega prebivališča, zakonodajalec pa se je odločil, da bo za odločanje v sporih za odvzem premoženja nezakonitega izvora pristojno le eno sodišče, to je sodišče v Ljubljani. Ni stranka tista, ki je zaradi določitve pristojnosti sodišča v Ljubljani dolžna pooblastiti za zastopanje ravno odvetnika iz Ljubljane. Upravičena je, da si izbere odvetnika iz svojega kraja, potne stroške pooblaščenca za prihod na naroke v Ljubljano pa je treba šteti za potrebne stroške.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026700
KZ-1 člen 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-3. ZKP člen 372, 372-4.
tatvina - velika tatvina - opis kaznivega dejanja - posebno predrzen način - konkretizacija zakonskih znakov - kršitev kazenskega zakona
Po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 je tatvina storjena na posebno predrzen način takrat, ko izrazito odstopa od običajnega načina storitve tatvine, ki je pogosto že sam zase drzen.
Po oceni pritožbenega sodišča iz opisa dejanja ni razvidno, v čem naj bi način storitve bistveno odstopal od običajne predrznosti storilcev kaznivih dejanj (navadne) tatvine oziroma opisani način prav v ničemer posebno ne odstopa od drznosti pri tatvini, saj ni opisana npr. morebitna prisotnost drugih oseb v gostinskem lokalu v času izvršitve dejanja, ali kakšna druga okoliščina, ki bi utemeljevala posebno predrzen način storitve tatvine.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - spregled pravne osebnosti - protipravno ravnanje poslovodstva družbe - vzročna zveza - ukrepi finančnega prestrukturiranja - odprava insolventnosti - dokaz z izvedencem finančne stroke
Za nastanek odškodninske odgovornosti poslovodstva do upnikov izbrisane pravne osebe za škodo, ki so jo imeli, ker zaradi izbrisa pravne osebe niso dosegli polnega poplačila, morajo biti poleg obstoja insolventnosti družbe izpolnjene predpostavke: protipravnost ravnanja poslovodstva, ki se kaže v kršitvah obveznosti poslovodstva, določenih v 34. členu ali 35. do 39. členu ZFPPIPP, vzročna zveza (med opustitvijo poslovodstva in škodo), ki se domneva, jo je pa mogoče izpodbiti, ter škoda.
izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - pravica do dedovanja - pravica izvezakonskega partnerja do dedovanja
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo, ali so za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti podani za to potrebni elementi, t. j. skupno bivanje oziroma skupno gospodinjstvo, ekonomska skupnost in notornost skupnosti partnerjev.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020887
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 131/1, 179.. ZVZD-1 člen 5. 8.. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (2010) člen 47.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Tožena stranka ni organizirala dela tako, da bi bilo tožnici zagotovljeno varno delo, saj sta prostore v gimnaziji na dan škodnega dogodka čistili le dve namesto treh delavk. Tožnica je morala takrat očistiti približno 2650 m² površine, s čimer je bil presežen predpisani delovni normativ za skoraj 200%. Pritisk na tožnico zaradi obsega čistilnih površin je bil toliko večji, ker so v času škodnega dogodka potekale govorilne ure. Slabo vreme ter nanos peska in soli zaradi hoje je zahtevalo dodatno skrbnost tožnice pri čiščenju tal.
Če delodajalec opusti svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varstva pri delu, ki mu jih nalagajo določbe ZVZD-1 oziroma Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva in delavec iz tega razloga utrpi škodo, je delodajalec odgovoren za nastalo škodo.
ZDR-1 člen 33, 34, 110, 110/1, 110/1-2, 130, 130/1, 130/2, 179.. ZDSS-1 člen 34.. ZVOP-1 člen 75, 75/1, 77, 77/1.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2013) člen 75, 75/1, 75/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - videonadzor - varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic - načelo sorazmernosti - povračilo stroškov za prehrano - varstvo osebnih podatkov
Tožnica je bila kot vodja izmene upravičena za rokovanje z blagajno, pa je to omogočila nepooblaščeni delavki, prav tako pa sta tožnici pri zaključevanju blagajne pomagala dva sodelavca, ki za to nista imela pristojnosti. Ni pomembno, kar poudarja pritožba, da ob tem ni prišlo tudi do odškodovanja tožene stranke. Nastanek škode ni pogoj za ugotovitev hude kršitve delovne obveznosti.