CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020444
ZFPPIPP člen 377, 378, 378/1. ZPP člen 80, 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 252, 252/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 92. OZ člen 186, 186/1, 186/4.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - izbris stečajnega dolžnika iz registra - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - prekinitev pravdnega postopka - sposobnost biti stranka - pomanjkanje sposobnosti biti stranka postopka - neobstoj pravnega nasledstva - procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje nedovoljene pritožbe - vrnitev premičnin - vrnitveni zahtevek - pogoji za vrnitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme - dejanska oblast - odtujitev blaga - prodaja blaga - neupravičena pridobitev - odškodnina - odškodninski zahtevek - solidarna odgovornost - pomanjkljiva obrazložitev - pomanjkljiva dokazna ocena - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - dopolnitev izvedenskega mnenja
Ker tožnica ni dokazala, da bi toženci še razpolagali s spornimi premičninami, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi primarnega tožbenega (vrnitvenega) zahtevka zoper prve tri tožence pravilna.
Tožnica je podredni tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvami o odvzemu in razpolaganju z njenimi stvarmi s strani tožencev brez pravnega naslova, zaradi česar naj bi utrpela škodo, kar pomeni, da je uveljavljala odškodninsko podlago, česar pa sodišče prve stopnje ni dosledno upoštevalo, saj je na eni strani ugotavljalo, kakšna škoda je tožnici nastala zaradi odtujitve spornih predmetov, zahtevku pa je nato ugodilo na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi.
Tožnica je sporno računovodsko dokumentacijo ponudila šele po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar pa je to storila na zahtevo (intervencijo) izvedenca, ki je (očitno) ocenil, da ta dokaz potrebuje za izdelavo (dopolnitve) mnenja (drugi odstavek 252. člena ZPP). S tem je pogoj nekrivde v smislu 286. člena ZPP izkazan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019109
ZPP člen 14, 216. OZ člen 131, 179. ZOdvT člen 20.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - stroški postopka - določitev vrednosti spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - določitev vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi - prosti preudarek - višina škode
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče po 14. členu ZPP vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Sodišče prve stopnje bi moralo do združitve tožbe in nasprotne tožbe stroške odmeriti ločeno po vrednosti spornega predmeta za tožbo in po vrednosti spornega predmeta za nasprotno tožbo, po združitvi pa od seštevka vrednosti obeh.
Določbe 74., 75. ter 76. člena ZVPot so bile dne 21. 10. 2017, ko je stopil v veljavo ZKolT, razveljavljene in so se uporabljale še šest mesecev od uveljavitve citiranega zakona. ZKolT, ki razveljavlja določbo 74. člena ZVPot, ne vsebuje prehodnih določb glede postopkov, ki so bili ob uveljavitvi zakona že začeti po 74. členu ZVPot in se po izteku šestmesečnega roka po uveljavitvi ZKolT uporabljajo procesne določbe novega zakona tudi v prej začetih postopkih.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - spregled pravne osebnosti - protipravno ravnanje poslovodstva družbe - vzročna zveza - ukrepi finančnega prestrukturiranja - odprava insolventnosti - dokaz z izvedencem finančne stroke
Za nastanek odškodninske odgovornosti poslovodstva do upnikov izbrisane pravne osebe za škodo, ki so jo imeli, ker zaradi izbrisa pravne osebe niso dosegli polnega poplačila, morajo biti poleg obstoja insolventnosti družbe izpolnjene predpostavke: protipravnost ravnanja poslovodstva, ki se kaže v kršitvah obveznosti poslovodstva, določenih v 34. členu ali 35. do 39. členu ZFPPIPP, vzročna zveza (med opustitvijo poslovodstva in škodo), ki se domneva, jo je pa mogoče izpodbiti, ter škoda.
velika tatvina - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost - pravna opredelitev - kršitev kazenskega zakona
Po oceni pritožbenega sodišča so opisana kazniva dejanja, ki so premoženjska in istovrstna, glede na čas storitve časovno povezana, saj jih je obtoženec storil zaporedoma oziroma dejanji opisani pod točkama 2. in 3. izreka sodbe skorajda istočasno ter na istem kraju, vsa dejanja pa je tudi storil na enak način in v enakih okoliščinah, zato je z njegovim ravnanjem izpolnjen zakonski pogoj enotne dejavnosti. Obtoženec je nadalje dejanja izvršil iz koristoljubnih namenov, saj je po lastnih navedbah takrat živel na ulici, prenehal pa je tudi z zdravljenjem odvisnosti od prepovedanih drog. V takšnih socialnih in premoženjskih razmerah pa si je z vlomnimi tatvinami več kot očitno pridobival potrebna sredstva za preživljanje in nakup heroina, kar izkazuje tudi dejstvo, da je iz vozil odtujil predmete, v katerih se običajno nahajajo denar ali drugi vrednejši predmeti. Posledično pa je izkazan tudi obtoženčev enoten psihični odnos do kaznive kontinuirane dejavnosti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje dejanja opisana v izreku sodbe (ki jih je sodišče prve stopnje pravno opredelilo kot tri posamična kazniva dejanja velike tatvine) pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1.
kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - načelo kontradiktornosti - vročanje zagovorniku - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - pravica do izjave
Če ima obdolženec zagovornika, sodišče o vseh procesnih dejanjih obvešča tudi zagovornika, prav tako mu vroča sodna pisanja.
Kazenski postopek je bil s pravnomočno sodbo sicer končan, a ni bil zaključen glede njegovih posledic, saj se je odločalo še o izpolnjevanju obveznosti, ki so bile določene v njeni odločbi o kazenski sankciji, zato ni mogoče zaključiti, da obsojenke zagovorniki več ne zastopajo.
zemljiška knjiga - javno dobro - nepremičnina s statusom javnega dobra - zaznamba vrste javnega dobra - ukinitev statusa javnega dobra - listina primerna za vpis lastninske pravice
Zemljiškoknjižno stanje parcele izkazuje le vpis javnega dobra, brez titularja. Predlagateljica ni izkazala, da bi bila titular, torej tudi ne »razpolagalnega upravičenja«, ki bi ji omogočilo predlagani vpis lastninske pravice v svojo korist.
Do subrogacije po 275. členu OZ lahko pride samo, če ima tisti, ki izpolni obveznost namesto dolžnika, za to pravni interes. Pravni interes za izpolnitev lahko izhaja iz pogodbene (ali druge) pravne podlage.
Stališče sodne prakse, na katero se sklicuje pritožba, da lahko bančno garancijo izda samo banka, je preseženo. Bančno garancijo lahko izdajajo subjekti, katerih poslovanje je varnejše in za poslovne partnerje zanesljivejše, kot npr. zavarovalnice in nekatere druge finančne institucije. Taka institucija je tudi SPS.
zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - javno dobro - zaznamba vrste javnega dobra - izbris zaznambe - titular javnega dobra
Ne le, da predlagateljica ni izkazala, da sporna nepremičnina predstavlja grajeno javno dobro, pač pa tudi ni izkazala, da bi bila titular, torej tudi ne „razpolagalnega upravičenja“, ki bi ji v obravnavani zadevi omogočilo vknjižbo lastninske pravice v njeno korist.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - diskriminacija - vodilni delavec - opozorilo pred odpovedjo
V pisnem opozorilu je tožena stranka tožniku očitala, da je bilo spornega dne v poslovalnici v prodaji sveža zelenjava s pretečenim rokom uporabe, v vsakem kosu blaga pa je bila plesen. Tožnika je opozorila na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Nato je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožnik je kršitev storil, ker je bil spornega dne ponovno ugotovljen pretečen rok uporabnosti in neustrezna kvaliteta izdelkov. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
prijava terjatve - sklep o poplačilu - razdelitveni narok
Obveznost priglasitve je predpisana le za upnike, ki niso hkrati izvršilni upniki, temveč sodišče glede teh upnikov upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige (prvi odstavek 208. člena ZIZ). Izvršilno sodišče mora opraviti obračun terjatve izvršilnega upnika po stanju iz spisa, ne glede na to, ali je le-ta opravil obračun že sam (v tem primeru preveri njegovo pravilnost), in ne glede na to, da drugi upniki na razdelitvenem naroku nimajo pripomb na tak upnikov obračun terjatve. Upnik je že s predlogom za izvršbo podal zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi, v tej zadevi iz kupnine na javni dražbi prodanih nepremičnin. Zahteva po ponovnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva terjatve v izvršilnem postopku. Zato se besedna zveza "te osebe" iz tretjega odstavka 207. člena ZIZ nanaša na tiste upnike, ki niso izvršilni upniki.
kritna prodaja - nastanek škode - odškodninska odgovornost - razveza kupoprodajne pogodbe - nesklepčnost - povrnitev škode v primeru, če se prodaja razdre
Tožničin interes je, da nepremičnino proda in prejme kupnino, ta interes pa tožnica lahko uresniči samo s kritno prodajo (da proda nepremičnino drugemu kupcu). Tožnici bi torej šele z izvedbo kritne prodaje nastala škoda, ki bi jo predstavljala razlika med višino kupnine iz razvezane pogodbe med pravdnima strankama in višino kupnine iz prodajne pogodbe med tožnico in drugim kupcem (dosežena kupnina pri kritni prodaji).
izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - pravica do dedovanja - pravica izvezakonskega partnerja do dedovanja
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo, ali so za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti podani za to potrebni elementi, t. j. skupno bivanje oziroma skupno gospodinjstvo, ekonomska skupnost in notornost skupnosti partnerjev.
začasna odredba - delitev stvari v solastnini - ureditvena (regulacijska) začasna odredba
Kadar je med sodnim postopkom potrebno začasno varstvo, sodna praksa praviloma smiselno uporablja pri odločanju določbe ZIZ o začasnih odredbah. Ker se v nepravdnih postopkih ne odloča o spornih terjatvah, temveč je predmet teh postopkov urejanje in oblikovanje določenih razmerij, po naravi stvari niso primerne zavarovalne začasne odredbe, torej tiste, katerih namen je zagotoviti možnost morebitne izvršbe. Utemeljena pa je v določenih primerih v nepravdnem postopku izdaja t. i. ureditvenih (regulacijskih) začasnih odredb. Te ne služijo zavarovanju uveljavitve terjatve, pač pa začasni ureditvi v postopku obravnavanega pravnega razmerja, in sicer v primerih, ko bi zaradi ravnanj strank lahko sodno varstvo ostalo brez pomena.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021817
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 54.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - sredstva, pridobljena z delom - ničnost darilne pogodbe - izbrisna tožba
Darilna pogodba, sklenjene med prvim tožencem kot tožničinim bivšim možem in darovalcem ter njegovim sinom, drugim tožencem, kot obdarjencem, ni nična; njen predmet (stanovanje številka 4, v stavbi 000, k.o. X) ni sodil v skupno premoženje tožnice in prvega toženca.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020495
ZPP člen 249, 249/1, 254, 254/3, 337, 337/2. ZBPP člen 46. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39. OZ člen 131.
odškodnina - več škodnih dogodkov - prometna nesreča - padec z motornim kolesom - napad psa - obstoj škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - zastaranje odškodninskega zahtevka - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca
Prav je, da izvedensko mnenje vsebuje tudi izvid, tj. dejstva, na katerih temelji mnenje. Povzetek medicinske dokumentacije je potreben sestavni del mnenja in omogoča njegovo preverljivost. Ker v tedanji fazi postopka izvedenec ni bil seznanjen z videnjem sodišča o poteku tretjega škodnega dogodka, je povzel okoliščine iz procesnega gradiva. Tožnikovo nestrinjanje z izvedenčevim pristopom k oblikovanju mnenja ne daje podlage za dvom o pravilnosti mnenja.
Izvedenčevo mnenje, da vzrok tožnikovim težavam z ravnotežjem niso zaporedne poškodbe glave, je skladno z medicinsko dokumentacijo, ki izključuje "centralno okvaro", hkrati pa upošteva vrsto in intenzivnost poškodb v letu 2009, 2010 in 2011 ter dejstvo, da so se prve težave z ravnotežjem pojavile več kot pol leta po drugem škodnem dogodku.
Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, pa ni pomembno, ali se pravdni stranki z njim strinjata, niti ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane z izpolnitvijo naloge.
Pojasnilna dolžnost tako zdravnika zavezuje, da pacientu odkrito, obzirno in na njemu razumljiv način pojasni diagnozo bolezni ali poškodbe, različne možnosti zdravljenja, morebitna tveganja in nevarnosti ter predvidljivost uspeha. Ob odsotnosti pojasnila in neveljavnosti privolitve zdravnik ob opravi zdravstvenega posega nedopustno poseže v pacientove osebnostne dobrine, zlasti v njegovo telo in svobodno voljo. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni bila storjena zdravniška napaka in da je bila pravilno opravljena pojasnilna dolžnost pred posegom. Ugotovilo je, da je bila tožnici predstavljena tako optimistična kot pesimistična verzija in da toženka tožnici ni obljubljala 100 % vida glede na stanje, ki ga je imela pred operacijo, ampak da bo po operaciji lahko videla vsaj tako dobro brez očal, kot je videla pred posegom z očali; da je dovolj, da pacient ve, da ima astigmatizen, saj ni verjetno, da bi razumel podrobna pojasnila o tem, kaj inverzni astigmatizem sploh je; da je imela tožnica dovolj časa, da s strani toženke dobi pojasnila, in da je lahko razumela pojasnila o tveganju in diagnozi. Sodišče je še ugotovilo, da je toženka izbrala ustrezno metodo operacije in da med posegom ni prišlo do napak in da so neutemeljene tudi tožbene navedbe o malomarnem zdravljenju, saj je le to potekalo v skladu s pravili medicinske stroke.
Kljub veljavno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi lahko delavec v sodnem sporu uveljavlja, da je njegovo dejansko opravljeno delo vredno več od dogovorjenega plačila, vendar pa tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo.