prepozen ugovor zastaranja - trditvena in dokazna podlaga - nateg vratnih mišic - nastanek škode - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo
Dolžnik se lahko na zastaranje sklicuje tudi po prvem naroku za glavno obravnavo, če so bila dejstva, potrebna za njegovo presojo, navedena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, ne glede na to, ali je dejstva navedla toženka, ki se na zastaranje sklicuje, ali tožnik. Toženka pa se ob uveljavitvi ugovora zastaranja ni sklicevala na trditve tožnika, ampak na prilogo tožbe (ki ni del trditvene podlage spora).
Mnenji izvedencev cestnoprometne in medicinske stroke ne dajeta opore za sklep, da je ob tako majhnih silah, ki so delovale na tožnikovo telo, lahko prišlo do zatrjevane škode (poškodb). Zgolj možnost oziroma majhna verjetnost, da je ob odsotnosti tehničnih pogojev za nastanek poškodbe res prišlo do natega vratnih mišic, tudi če je bil ugotovljen ob zdravniškem pregledu po nesreči, ne zadošča za sklep, da je tožnik dokazal obstoj vzročne zveze med ravnanjem zavarovanca toženke in zatrjevanimi poškodbami. Povedano drugače, toženka je s pretežno verjetnostjo dokazala, da je bila sila (pojemek), ki je delovala na tožnika ob zaviranju avtobusa tako majhna, da škoda zaradi tega ni nastala.
V zahtevi za preiskavo ni opisano dejanje, ki bi imelo vse zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1, ker se to kaznivo dejanje lahko stori le na navedena načina, česar pa opis dejanja ne vsebuje. Če očitano ravnanje nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, pa zahtevi za preiskavo sodišče ne more ugoditi. Ob navedenem je v sklepu pravilno obrazloženo tudi, da očitek pravni osebi ni konkretiziran, ker ni naveden temelj njene odgovornosti v smislu 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb, temveč se osumljencu in osumljeni pravni osebi očita isto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00019176
ZDZdr člen 51, 71, 71/7, 78.
predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - stroški postopka - stroški izvedenca
Pravna narava razmerij v postopkih zadržanja na zdravljenju na oddelkih pod posebnim nadzorom onemogoča brezpogojno uporabo pravil o povrnitvi stroškov postopka, kjer velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha. Smisel 51. člena ZDZdr ne more biti le uspeh v postopku. Iz citiranega določila smiselno izhaja, naj v primeru, če je oseba sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom stroške postopka krije država. Torej tudi v primeru (kot je obravnavani), ko je bil zavrnjen predlog za odpust osebe (ki tako ostaja na zdravljenju) in oseba nima premoženja ter sredstev za preživljanje (v obravnavanem primeru ji je bila odobrena BPP) stroške krije država. Saj je v nasprotnemu primeru oseba, zadržana na zdravljenju in brez premoženja ter sredstev za preživljanje, onemogočena pri uveljavljanju svoje pravice predlagati odpust z zdravljenja, ki je zaradi izvedbe dokaza z izvedencem redno povezan s stroški.
ZDR-1 člen 44, 126, 130, 133, 135, 137.. ZZVZZ člen 28, 31, 31/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 134.
plačilo razlike plače - bolniški stalež - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica je dejansko opravljala višje vrednoteno delo, ne da bi za takšno delovno mesto sklenila pogodbo o zaposlitvi. Zato je za čas opravljanja dela upravičena do plačila po dejansko opravljenem delu, ne pa tudi za čas, ko tega dela ni več opravljala.
Tožnica je kot oseba v delovnem razmerju v skladu z 28. členom ZZVZZ upravičena do nadomestila plače za čas trajanja bolniškega staleža oziroma za čas začasne zadržanosti od dela, osnova za nadomestilo pa je v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZZVZZ povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Glede na to, da bi ji morala tožena stranka nadomestilo plače izplačevati ob upoštevanju višje osnove, torej ob upoštevanju plače, kot jo je sodišče prve stopnje dosodilo v točki I izreka, je zavrnitev tožbenega zahtevka v tem delu nepravilna.
začasna odredba - delitev stvari v solastnini - ureditvena (regulacijska) začasna odredba
Kadar je med sodnim postopkom potrebno začasno varstvo, sodna praksa praviloma smiselno uporablja pri odločanju določbe ZIZ o začasnih odredbah. Ker se v nepravdnih postopkih ne odloča o spornih terjatvah, temveč je predmet teh postopkov urejanje in oblikovanje določenih razmerij, po naravi stvari niso primerne zavarovalne začasne odredbe, torej tiste, katerih namen je zagotoviti možnost morebitne izvršbe. Utemeljena pa je v določenih primerih v nepravdnem postopku izdaja t. i. ureditvenih (regulacijskih) začasnih odredb. Te ne služijo zavarovanju uveljavitve terjatve, pač pa začasni ureditvi v postopku obravnavanega pravnega razmerja, in sicer v primerih, ko bi zaradi ravnanj strank lahko sodno varstvo ostalo brez pomena.
ZDR-1 člen 33, 34, 110, 110/1, 110/1-2, 130, 130/1, 130/2, 179.. ZDSS-1 člen 34.. ZVOP-1 člen 75, 75/1, 77, 77/1.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2013) člen 75, 75/1, 75/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - videonadzor - varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic - načelo sorazmernosti - povračilo stroškov za prehrano - varstvo osebnih podatkov
Tožnica je bila kot vodja izmene upravičena za rokovanje z blagajno, pa je to omogočila nepooblaščeni delavki, prav tako pa sta tožnici pri zaključevanju blagajne pomagala dva sodelavca, ki za to nista imela pristojnosti. Ni pomembno, kar poudarja pritožba, da ob tem ni prišlo tudi do odškodovanja tožene stranke. Nastanek škode ni pogoj za ugotovitev hude kršitve delovne obveznosti.
tožba na ugotovitev solastninskega deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje - skrb za varstvo in vzgojo - res iudicata - bistvena kršitev določb postopka - neprerekana dejstva
Sodišče prve stopnje je zagrešilo kršitev določb ZPP, ko je odločilo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno v tem pravdnem postopku. Pritožbeno sodišče je dopolnilno sodbo lahko spremenilo brez pritožbene obravnave, saj meni, da s tem niso kršene pravice pravdnih strank.
izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - pravica do dedovanja - pravica izvezakonskega partnerja do dedovanja
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo, ali so za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti podani za to potrebni elementi, t. j. skupno bivanje oziroma skupno gospodinjstvo, ekonomska skupnost in notornost skupnosti partnerjev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026700
KZ-1 člen 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-3. ZKP člen 372, 372-4.
tatvina - velika tatvina - opis kaznivega dejanja - posebno predrzen način - konkretizacija zakonskih znakov - kršitev kazenskega zakona
Po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 je tatvina storjena na posebno predrzen način takrat, ko izrazito odstopa od običajnega načina storitve tatvine, ki je pogosto že sam zase drzen.
Po oceni pritožbenega sodišča iz opisa dejanja ni razvidno, v čem naj bi način storitve bistveno odstopal od običajne predrznosti storilcev kaznivih dejanj (navadne) tatvine oziroma opisani način prav v ničemer posebno ne odstopa od drznosti pri tatvini, saj ni opisana npr. morebitna prisotnost drugih oseb v gostinskem lokalu v času izvršitve dejanja, ali kakšna druga okoliščina, ki bi utemeljevala posebno predrzen način storitve tatvine.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - spregled pravne osebnosti - protipravno ravnanje poslovodstva družbe - vzročna zveza - ukrepi finančnega prestrukturiranja - odprava insolventnosti - dokaz z izvedencem finančne stroke
Za nastanek odškodninske odgovornosti poslovodstva do upnikov izbrisane pravne osebe za škodo, ki so jo imeli, ker zaradi izbrisa pravne osebe niso dosegli polnega poplačila, morajo biti poleg obstoja insolventnosti družbe izpolnjene predpostavke: protipravnost ravnanja poslovodstva, ki se kaže v kršitvah obveznosti poslovodstva, določenih v 34. členu ali 35. do 39. členu ZFPPIPP, vzročna zveza (med opustitvijo poslovodstva in škodo), ki se domneva, jo je pa mogoče izpodbiti, ter škoda.
kritna prodaja - nastanek škode - odškodninska odgovornost - razveza kupoprodajne pogodbe - nesklepčnost - povrnitev škode v primeru, če se prodaja razdre
Tožničin interes je, da nepremičnino proda in prejme kupnino, ta interes pa tožnica lahko uresniči samo s kritno prodajo (da proda nepremičnino drugemu kupcu). Tožnici bi torej šele z izvedbo kritne prodaje nastala škoda, ki bi jo predstavljala razlika med višino kupnine iz razvezane pogodbe med pravdnima strankama in višino kupnine iz prodajne pogodbe med tožnico in drugim kupcem (dosežena kupnina pri kritni prodaji).
predlog za zavarovanje dokazov - skupno premoženje zakoncev - pritožbena novota - poizvedbe sodišča
Glede na tožbene trditve in postavljen denarni zahtevek glede plemenitih kovin, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni relevantno, ali je toženka plemenite kovine hranila v sefu, kdo je bil pooblaščen za vstop v sef ter kdo in kdaj je vstopal v sef.
Zavarovanje dokazov ni namenjeno temu, da bi sodišče s poizvedbami stranki olajšalo podajo navedb o pravno relevantnih dejstvih in postavitev zahtevka. Tožnik je lahko podal in tudi je podal trditve kaj in zakaj sodi v skupno premoženje pravdnih strank in kakšni so njuni deleži na skupnem premoženju ter glede plemenitih kovin postavil denarni zahtevek in obrazložil zakaj.
Tudi iz stališča, ki ga je v podobnem primeru zavzelo VSRS, jasno izhaja, da tožena stranka pripadnikom SV na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka. Zato so neutemeljene obširne pritožbene navedbe tožene stranke o posebnem pravnem in dejanskem položaju pripadnikov Slovenske vojske na misijah v tujini. Tožena stranka se svoje obveznosti glede zagotavljanja tedenskega počitka ne more razbremeniti s sklicevanjem na okoliščine, povezane z življenjem in delom v vojaški bazi na misiji, niti s sklicevanjem na višjo plačo pripadnika SV v času misije.
Tožnik zatrjuje toženkino protipravno ravnanje zgolj s pavšalnimi trditvami, v katerih ne pove konkretnega nastanka in vsebine škodnega dogodka, niti ne specificira kakšna škoda naj bi mu v tej posledici nastala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da iz tožbenih trditev in predlaganih dokazov ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe) in posledično zavrnilo tožbeni zahtevek.
stroškovna odločitev - povrnitev stroškov postopka - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka - neizpolnitev - potrebnost stroškov - potni stroški odvetnika - izključna pristojnost - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora - pravica do svobodne izbire odvetnika - kraj bivanja
Za odločitev o stroških postopka je zaradi umika tožbe nepomembno, kakšen razlog je tožeča stranka imela za umik tožbe. Le če bi tožeča stranka tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, bi bila upravičena do povrnitve stroškov.
Ker o zadevi ni bilo in ne bo meritorno odločeno, ni mogoče reči, da so bili določeni stroški nepotrebni.
Sodišče je pravilno priznalo tudi potne stroške pooblaščenk tožene stranke. V postopkih za odvzem premoženja nezakonitega izvora odloča le Okrožno sodišče v Ljubljani. Toženca imata stalno prebivališče v Kopru, za zastopanje v tej pravdi pa sta pooblastila odvetnici iz Portoroža in Kopra, torej iz kraja svojega stalnega prebivališča oziroma kraja v njegovi bližini. Stranka ima pravico do proste izbire odvetnika, še posebej pa to velja v primeru, ko je stranka izbrala odvetnika iz kraja svojega prebivališča, zakonodajalec pa se je odločil, da bo za odločanje v sporih za odvzem premoženja nezakonitega izvora pristojno le eno sodišče, to je sodišče v Ljubljani. Ni stranka tista, ki je zaradi določitve pristojnosti sodišča v Ljubljani dolžna pooblastiti za zastopanje ravno odvetnika iz Ljubljane. Upravičena je, da si izbere odvetnika iz svojega kraja, potne stroške pooblaščenca za prihod na naroke v Ljubljano pa je treba šteti za potrebne stroške.
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni utrpel telesnih poškodb, je pravilen. Sodišče se je utemeljeno oprlo na prepričljivo izvedensko mnenje izvedenke medicinske stroke, ki je pravilno izhajala iz tega, da je bila ob trku hitrost nizka, in da je bil trk od strani, saj je bilo za dokazni postopek mnenje izvedenke relevantno le glede škodnih posledic v ugotovljenih okoliščinah. Nobenega razloga za dvom v izvedensko mnenje izvedenke medicinske stroke ni bilo. Utemeljeno je zato sodišče sprejelo oceno o zelo majhni verjetnosti, da bi tožnik pri naletni hitrosti 10 km/h utrpel zatrjevane poškodbe vratnih mišic, saj tako zanihanje lahko privede do poškodbe le pri drobnih ljudeh, tožnik pa je muskulozen. Izvedenka je menila, da je skoraj neverjetno, da bi tožnik utrpel zatrjevane poškodbe.
prenehanje stvarne služnosti - koristnost služnostne poti
Prenehanja služnosti poti ni mogoče zahtevati v primeru, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini. Temeljni kriterij za presojo koristnosti služnosti so potrebe gospodujoče nepremičnine.