Ob ugotovitvi, da je toženec izvrševal dolgotrajno nasilje nad tožnico in njunima sinovoma, kar je privedlo do njihove izselitve iz stanovanja, je materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni bila dolžna zahtevati od toženca, da ji omogoči (so)uporabo stanovanja. Brezpredmetna je pritožbena navedba, da tožnica ni imela namena živeti v stanovanju, saj ni bilo ugotovljeno, da bi se prostovoljno odpovedala bivanju v stanovanju oziroma njegovi uporabi. Nepomembna je tudi trditev, da toženec tekom tega postopka tožnici ni preprečeval souporabe stanovanja, saj se glede na ugotovljeno toženčevo dolgoletno nasilje tožnica ni bila dolžna vračati v stanovanje.
ZMZPP člen 89. ZFPPIPP člen 52, 52/2, 52/2-3, 52/2-3(2), 101, 101/1, 240, 240/1, 244, 244/2, 383.
začetek postopka zaradi insolventnosti - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - uvedba stečajnega postopka - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - krajevna pristojnost stečajnega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - odsvojitev premoženja - navodila sodišča upravitelju - zaščitni ukrepi - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve
Po določilo druge alineje 3. točke drugega odstavka 52. člena ZFPPIPP je v primeru, če dolžnik v Sloveniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, za odločitev o začetku postopka zaradi insolventnosti pristojno tisto sodišče, na območju katerega je premoženje dolžnika. Ob uvedbi tega postopka je dolžnik v Sloveniji imel tako premično kot nepremično premoženje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Torej je bilo Okrožno sodišče v Ljubljani stvarno in krajevno pristojno za odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Ne glede na to, da se je dolžnik po uvedbi postopka osebnega stečaja vsega svojega premoženja znebil, pa prvostopenjsko sodišče na podlagi določila 89. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku ostaja pristojno za izvedbo predmetnega postopka. Po tem določilu so namreč za oceno pristojnosti sodišča Republike Slovenije odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne teči. V pravdnem postopku je to z vložitvijo tožbe, v stečajnem pa z uvedbo postopka osebnega stečaja.
Po določilu prvega odstavka 101. člena ZFPPIPP daje sodnik, ki vodi postopek, upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna. Če že upravitelj sam ni zaznal, da dolžnik odsvaja premoženje, bi ga moralo na to opozoriti sodišče. Upravitelj pa bi nato lahko upnikom dal pobudo, naj predlagajo ustrezne ukrepe za zaščito dolžnikovega premoženja.
Skladno z določilom prvega odstavka 240. člena ZFPPIPP je le upnik tisti, ki lahko predlaga izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. Sodišče take začasne odredbe po uradni dolžnosti samo ne sme izdati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00020094
OZ člen 416, 416/2. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1.
kolektivna terjatev - nedeljive obveznosti - skupnost dedičev - dediščinska skupnost - razdelitev zapuščine - oblikovanje tožbenega zahtevka - skrbnik za poseben primer - skrbnik vrnjenega premoženja - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje
Ker še vedno obstaja dediščinska skupnost, saj dediči zapuščine še niso razdelili, je pravilen zaključek sodišča, da bi morala tožnica oblikovati zahtevek v korist dediščinske skupnosti, ne pa zgolj v svojo korist kot ene od štirih dedičev.
ZIZ-UPB4 člen 42. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 14, 20, 20/1. ZPP-UPB3 člen 112, 112/10.
evropski plačilni nalog - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - ponovna preučitev v izrednih primerih
Po Uredbi (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog je dopustno samo eno pravno sredstvo in to je zahteva za ponovno preučitev na podlagi 20. člena Uredbe. Za ugoditev predlogu za razveljavitev klavzule izvršljivosti in pravnomočnosti po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) zato sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage.
zemljiška knjiga - javno dobro - nepremičnina s statusom javnega dobra - zaznamba vrste javnega dobra - ukinitev statusa javnega dobra - listina primerna za vpis lastninske pravice
Zemljiškoknjižno stanje parcele izkazuje le vpis javnega dobra, brez titularja. Predlagateljica ni izkazala, da bi bila titular, torej tudi ne »razpolagalnega upravičenja«, ki bi ji omogočilo predlagani vpis lastninske pravice v svojo korist.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - poklicni gasilci
Ugotovitev, da je tožnik izpolnjeval pogoje za poklicnega gasilca (opravljena šola za gasilce), ter da je med drugim opravljal dela požarne straže in preventivne naloge v zvezi z varstvom pred požarom in da je opravljal operativna dela, pomeni, da je tožnik v skladu z določbo 9. odstavka 14. člena ZGas kot poklicni gasilec upravičen do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi.
ZPP člen 277, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 118, 118/2.
zamudna sodba - rok za podajo odpovedi - denarno povračilo - sodna razveza
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da gre za dejansko vprašanje o tem, kdaj se delodajalec seznani z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Običajno je, da se s temi razlogi seznani takoj, ko ta dejansko nastane, lahko pa tudi kasneje, vse do zagovora delavca, ki je predviden v drugem odstavku 85. člena ZDR-1. V primeru, da je med strankama sporno, kdaj se je delodajalec seznanil z odpovednim razlogom, mora sodišče v pravdnem postopku izvesti ustrezne dokaze, pri čemer je dokazno breme o tem vprašanju na delodajalcu.
poroštvo - poroštvena izjava - zaveza kot porok in plačnik - veljavnost izjave o poroštvu - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - podpis fizične osebe - žig pravne osebe
Žig ob podpisu ne more izključiti toženčeve vloge fizičnega subjekta kot poroka na način, kot sam meni. Poroštvena izjava je sklenjena skladno z določili 1012. in 1013. člena OZ in ji ni mogoče očitati nobenih napak, niti vsebinskih, niti oblikovnih.
prenehanje stvarne služnosti - koristnost služnostne poti
Prenehanja služnosti poti ni mogoče zahtevati v primeru, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini. Temeljni kriterij za presojo koristnosti služnosti so potrebe gospodujoče nepremičnine.
ZPP člen 189, 189/3,274, 310, 310/1, 325, 339, 339/2, 339/2-12.
ugovor litispendence - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopolnilna sodba - odločitev o celotnem tožbenem zahtevku
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo glede ugovora litispendence, je ostalo odprto procesno vprašanje ali ni morda odločalo o zahtevku, o katerem že teče druga pravda, kar pa predstavlja bistveno kršitev določb pravnega postopka po 12. točki druga odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče mora s sodbo odločiti o zahtevku, ki se nanaša na glavno stvar in stranske terjatve. Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni. Prepozen ali neutemeljen predlog za dopolnitev sodbe sodišče zavrže oziroma zavrne brez naroka. Tožeča stranka predloga za dopolnitev sodbe ni podala, zgolj na predlog stranke pa se mora, če je predlog utemeljen, izdati dopolnilno sodbo.
kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - načelo kontradiktornosti - vročanje zagovorniku - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - pravica do izjave
Če ima obdolženec zagovornika, sodišče o vseh procesnih dejanjih obvešča tudi zagovornika, prav tako mu vroča sodna pisanja.
Kazenski postopek je bil s pravnomočno sodbo sicer končan, a ni bil zaključen glede njegovih posledic, saj se je odločalo še o izpolnjevanju obveznosti, ki so bile določene v njeni odločbi o kazenski sankciji, zato ni mogoče zaključiti, da obsojenke zagovorniki več ne zastopajo.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021500
ZMed člen 9, 18. ZASP člen 7, 9, 18, 19, 30, 33, 107, 164. OZ člen 147, 147/1.
avtorska pravica - varstvo avtorske pravice - kršitev avtorske pravice - odškodnina - odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje - izdajatelj medija - odgovorni urednik - pasivna legitimacija - objava avtorskega dela - objava v medijih
V zahtevi za sodno varstvo zaradi nepooblaščene objave avtorskega dela v mediju je pasivno legitimiran izdajatelj medija in ne lastnik medija. Gre za dve pravni osebi, ki sta z vpisom v sodni register pridobili pravno sposobnost, torej lastno pravno subjektiviteto. Vsaka od njiju ima lastne pravice in obveznosti.
V konkretnem primeru dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo. Dejstvo je, da se je z izpodbijanim sklepom ustavila le izvršba ne pa izvršilni postopek. To pa pomeni, da bo moralo prvo sodišče v nadaljevanju postopka še odločati o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, kakor tudi o ugovoru dolžnika. Razlikovati je namreč potrebno samo ustavitev izvršbe od ustavitve izvršilnega postopka oziroma konca postopka, tudi v primeru, da gre za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Posledično ustavitev izvršbe ne teorija ne sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem postopka. Postopek je končan, ko stranke ali drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj oziroma ko je odločeno o vseh procesnih dejanjih strank, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje neuspešen konec faze oprave izvršbe.
ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/3, 137.. ZDR člen 79.. ZDoh-2 člen 44, 44/9.
odpravnina - upoštevanje delovne dobe - kapitalsko povezana podjetja - kontinuiteta delovnega razmerja
Tožnici je v letu 2004 delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo po njeni volji. Glede na način prenehanja delovnega razmerja, pravica do odpravnine ni mogla preiti na novo delovno razmerje, saj je tožnica s prekinitvijo delovnega razmerja takrat ni pridobila. Pri zaposlitvah tožnice v letih 2004 in 2008 ne gre za t. i. delovnopravno kontinuiteto, ki je podana v primeru nadaljevanja dejavnosti prejšnjega delodajalca in ko delavci zaradi dejanskega in pravnega prevzema nadaljujejo delo v istih prostorih in z istimi sredstvi, saj je tožnica po svoji volji spremenila zaposlitev. Ne gre niti za spremembo delodajalca po takrat veljavnem prvem odstavku 73. člena ZDR, saj pri navedenih zaposlitvah ni prišlo do prenosa podjetja ali njegovega dela iz delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika oziroma pripojitve v smislu navedene določbe.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo na 75. člen ZDR-1 oziroma takrat veljavni 73. člen ZDR in zaključilo, da je potrebno zaposlitev pri drugemu delodajalcu glede delovne dobe obravnavati, kot da tožnica ni spremenila zaposlitve, ter pri izračunu odpravnine seštelo delovno dobo pri obeh delodajalcih v skupnem trajanju 26 let.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020131
OZ člen 179, 190. SPZ člen 48.
neupravičena obogatitev - odškodninski zahtevek - vlaganje v nepremičnino - tuj posel - povečanje vrednosti tuje nepremičnine - verzijski zahtevek - poslovodstvo brez naročila - soglasje lastnika - uničenje stvari - požar - pridobitev lastninske pravice z vlaganji - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo
Tožnika sta z vlaganji izboljšala toženčevo nepremičnino in povečala njeno vrednost, nista pa opravljala tujega – toženčevega posla, zato v obravnavanem primeru ne gre za nepristno poslovodstvo. Soglasje lastnika nepremičnine je po 48. členu SPZ potrebno le za dogovor med lastnikom in graditeljem, da na nepremičnini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi takšnega dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo. Tudi če je gradil ali izboljšal zgradbo na tuji nepremičnini brez soglasja njenega lastnika, pa mu pravo daje verzijski zahtevek. Po splošnem pravilu iz 190. člena OZ se sme zahtevati povračilo za povečano vrednost nepremičnine, ki je posledica njunih vlaganj. Po navedenem torej niso pomembne izpovedi strank in prič o tem, ali je toženec tožnikoma dovolil le bivanje v svoji nepremičnini ali tudi sporna vlaganja. Ker je zanje vedel, bi se početju tožnikov lahko enostavno uprl, če z njunimi vlaganji ne bi soglašal.
ZFPPIPP-UPB8 člen 19, 19/1, 19/2, 298, 302. SPZ člen 142. ZGD-1-UPB3 člen 676, 679, 679/1.
sklep o preizkusu terjatev - učinek res iudicata
Za odločanje o tožbenem zahtevku, kot ga uveljavlja tožnik, je bistvena predhodna presoja, katere terjatve so bile v fazi preizkusa terjatev v stečajnem postopku priznane in katere ne. Ker je bilo s Sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic St 569/2012 z dne 8. 8. 2014 o prijavljenih terjatvah toženke v višini 371.318,15 EUR in 4.538.664,80 EUR odločeno tako, da jih je stečajna upraviteljica priznala in tudi nista bili prerekani s strani drugih upnikov, je bilo o teh terjatvah že pravnomočno odločeno. Priznanje terjatev v stečajnem postopku je namreč mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Ker je bilo torej o terjatvah, ki sta predmet te zadeve, to je (ne)obstoj terjatve v višini 371.318,15 EUR in (ne)obstoj terjatve v višini 4.538.664,80 EUR, že odločeno s pravnomočnim Sklepom o preizkusu terjatev, sodišče o isti stvari (terjatvi), o kateri je že bilo pravnomočno (meritorno) odločeno, ne sme odločiti ponovno (učinek res iudicata).
odškodninska odgovornost - odgovornost za delavca - odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - škoda, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da se je nesreča zgodila, ko sta tožnik in M. M. (delavec toženke) odvijačevala varnostno cestno ograjo. Pravilno je zaključilo, da je do poškodbe prišlo, ker je ograjo na svojem koncu prvi izpustil tožnik in ne M. M., zato ni podana odgovornost toženke (delodajalca) za delavca po prvem odstavku 147. člena OZ.
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni utrpel telesnih poškodb, je pravilen. Sodišče se je utemeljeno oprlo na prepričljivo izvedensko mnenje izvedenke medicinske stroke, ki je pravilno izhajala iz tega, da je bila ob trku hitrost nizka, in da je bil trk od strani, saj je bilo za dokazni postopek mnenje izvedenke relevantno le glede škodnih posledic v ugotovljenih okoliščinah. Nobenega razloga za dvom v izvedensko mnenje izvedenke medicinske stroke ni bilo. Utemeljeno je zato sodišče sprejelo oceno o zelo majhni verjetnosti, da bi tožnik pri naletni hitrosti 10 km/h utrpel zatrjevane poškodbe vratnih mišic, saj tako zanihanje lahko privede do poškodbe le pri drobnih ljudeh, tožnik pa je muskulozen. Izvedenka je menila, da je skoraj neverjetno, da bi tožnik utrpel zatrjevane poškodbe.