Tožnik zatrjuje toženkino protipravno ravnanje zgolj s pavšalnimi trditvami, v katerih ne pove konkretnega nastanka in vsebine škodnega dogodka, niti ne specificira kakšna škoda naj bi mu v tej posledici nastala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da iz tožbenih trditev in predlaganih dokazov ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe) in posledično zavrnilo tožbeni zahtevek.
ZPP člen 5, 7,154, 154/2, 227, 285, 286, 286a. OZ člen 198, 299, 314, 378.
uporabnina za nepremičnino - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - prvi narok za glavno obravnavo - materialno procesno vodstvo - poziv k dopolnitvi predloga - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - edicijska dolžnost stranke - ugovor pobota terjatev - pobot z zastarano terjatvijo - naturalna obveznost - oblikovanje izreka sodbe - tek zakonskih zamudnih obresti - odmera pravdnih stroškov - načelo uspeha pravdnih strank
Odločilno je, da je bilo s sklepom, s katerim je sodišče na prvem naroku toženi stranki dodelilo dodaten rok za dopolnitev navedb o pobotnem ugovoru, prebito pravilo o prekluziji glede navajanja novih dejstev in dokazov iz 286. člena ZPP. Tožena stranka se je pravilno odzvala, in sicer z dopolnitvijo nepopolnega pobotnega ugovora, zato se sankcija prekluzije na tako podane navedbe ne razteza. V roku podana dopolnitev s strani tožene stranke se tako šteje kot pravočasna.
OZ v 314. členu določa, da se dolg lahko pobota z zastarano terjatvijo. Ta določba se ne nanaša na primer, ko gre za že zastarano terjatev tožeče stranke. Zastaranje terjatve, ki se uveljavlja s tožbo (tudi nasprotno), se presoja na dan vložitve tožbe.
V primeru zastaranja se tožbeni zahtevek zavrne. Zato je napačna odločitev sodišča prve stopnje, da zastarana terjatev "ne obstoji". Terjatev (naturalno) obstoji, le zastarala je in ni iztožljiva.
Če sodišče ugotovi, da del terjatve tožeče stranke ni utemeljen, ne izreče, da ta del terjatve tožeče stranke ne obstoji, temveč ga le zavrne. Obratno pa je, ko gre za terjatev tožene stranke iz pobotnega ugovora, lahko le-ta delno (ne)obstoječa tudi na način, da sta v izreku zajeta tako obstoječi kot tudi neobstoječi del, ki lahko z neobstoječim delom celo presega tudi samo višino tožbenega zahtevka.
Zahtevana aktivnost pravdne stranke ne pomeni, da bi bila le-ta zato, ker ji nasprotna stranka odreka pridobitev ključne listine iz svoje posesti, obstoj relevantnega dejstva dolžna dokazovati še z vsemi drugimi možnimi (posrednimi) dokaznimi sredstvi.
tožba na ugotovitev solastninskega deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje - skrb za varstvo in vzgojo - res iudicata - bistvena kršitev določb postopka - neprerekana dejstva
Sodišče prve stopnje je zagrešilo kršitev določb ZPP, ko je odločilo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno v tem pravdnem postopku. Pritožbeno sodišče je dopolnilno sodbo lahko spremenilo brez pritožbene obravnave, saj meni, da s tem niso kršene pravice pravdnih strank.
ZDR-1 člen 33, 34, 110, 110/1, 110/1-2, 130, 130/1, 130/2, 179.. ZDSS-1 člen 34.. ZVOP-1 člen 75, 75/1, 77, 77/1.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2013) člen 75, 75/1, 75/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - videonadzor - varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic - načelo sorazmernosti - povračilo stroškov za prehrano - varstvo osebnih podatkov
Tožnica je bila kot vodja izmene upravičena za rokovanje z blagajno, pa je to omogočila nepooblaščeni delavki, prav tako pa sta tožnici pri zaključevanju blagajne pomagala dva sodelavca, ki za to nista imela pristojnosti. Ni pomembno, kar poudarja pritožba, da ob tem ni prišlo tudi do odškodovanja tožene stranke. Nastanek škode ni pogoj za ugotovitev hude kršitve delovne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019109
ZPP člen 14, 216. OZ člen 131, 179. ZOdvT člen 20.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - stroški postopka - določitev vrednosti spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - določitev vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi - prosti preudarek - višina škode
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče po 14. členu ZPP vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Sodišče prve stopnje bi moralo do združitve tožbe in nasprotne tožbe stroške odmeriti ločeno po vrednosti spornega predmeta za tožbo in po vrednosti spornega predmeta za nasprotno tožbo, po združitvi pa od seštevka vrednosti obeh.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020444
ZFPPIPP člen 377, 378, 378/1. ZPP člen 80, 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 252, 252/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 92. OZ člen 186, 186/1, 186/4.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - izbris stečajnega dolžnika iz registra - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - prekinitev pravdnega postopka - sposobnost biti stranka - pomanjkanje sposobnosti biti stranka postopka - neobstoj pravnega nasledstva - procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje nedovoljene pritožbe - vrnitev premičnin - vrnitveni zahtevek - pogoji za vrnitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme - dejanska oblast - odtujitev blaga - prodaja blaga - neupravičena pridobitev - odškodnina - odškodninski zahtevek - solidarna odgovornost - pomanjkljiva obrazložitev - pomanjkljiva dokazna ocena - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - dopolnitev izvedenskega mnenja
Ker tožnica ni dokazala, da bi toženci še razpolagali s spornimi premičninami, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi primarnega tožbenega (vrnitvenega) zahtevka zoper prve tri tožence pravilna.
Tožnica je podredni tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvami o odvzemu in razpolaganju z njenimi stvarmi s strani tožencev brez pravnega naslova, zaradi česar naj bi utrpela škodo, kar pomeni, da je uveljavljala odškodninsko podlago, česar pa sodišče prve stopnje ni dosledno upoštevalo, saj je na eni strani ugotavljalo, kakšna škoda je tožnici nastala zaradi odtujitve spornih predmetov, zahtevku pa je nato ugodilo na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi.
Tožnica je sporno računovodsko dokumentacijo ponudila šele po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar pa je to storila na zahtevo (intervencijo) izvedenca, ki je (očitno) ocenil, da ta dokaz potrebuje za izdelavo (dopolnitve) mnenja (drugi odstavek 252. člena ZPP). S tem je pogoj nekrivde v smislu 286. člena ZPP izkazan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018883
OZ člen 965, 965/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 309, 309/1, 310, 310/1, 310/3. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 94/3-3(1).
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - dokazovanje lastninske pravice - pričakovana lastninska pravica - veriga prenosov - veriga prodajnih pogodb - dokazna prekluzija - odškodninska odgovornost odvetnika - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - izločitvena pravica - izviren način pridobitve lastninske pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo po začetku stečajnega postopka - neskrbno ravnanje odvetnika - malomarno ravnanje
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je treba za dokaz pravno poslovne pridobitve lastninske pravice razpolagati z listino oziroma listinami, ki izkazujejo verigo prenosov lastninske pravice (skupaj s pisnimi zemljiškoknjižnimi dovolili), je pa sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da bi bila morebitna vložena tožba na uveljavitev izločitvene pravice nesklepčna zgolj zato, ker k njej ne bi bila priložena sporna prodajna pogodba. Dovolj bi bilo namreč, da bi se C. d. o. o. v tožbi nanjo sklicevala, priložila pa bi jo naknadno, seveda upoštevaje pravila prekluzije v pravdnem postopku.
Iz trditev, da je bila nepremičnina pridobljena v last na podlagi veljavnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, le vpis v zemljiško knjigo ni bil izveden, izhaja, da tožeča stranka trdi, da ima na sporni nepremičnini pričakovano lastninsko pravico, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka. Glede na to bi bila morebitna vložena tožba za uveljavitev prerekane izločitvene pravice nesklepčna, ker pravno poslovna pridobitev lastninske pravice sploh ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka v stečajnem postopku. Izločitveni upnik na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je namreč lahko le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
V trenutku, ko bi C. d. o. o. razpolagala z vsemi listinami (to je prvo prodajno pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom), bi lahko kljub začetnemu stečajnemu postopku lastninsko pravico vpisala v zemljiško knjigo. Glede na to prijava izločitvene pravice C. d. o. o. v stečaju sploh ni bila potrebna.
zemljiška knjiga - javno dobro - nepremičnina s statusom javnega dobra - zaznamba vrste javnega dobra - ukinitev statusa javnega dobra - listina primerna za vpis lastninske pravice
Zemljiškoknjižno stanje parcele izkazuje le vpis javnega dobra, brez titularja. Predlagateljica ni izkazala, da bi bila titular, torej tudi ne »razpolagalnega upravičenja«, ki bi ji omogočilo predlagani vpis lastninske pravice v svojo korist.
V konkretnem primeru dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo. Dejstvo je, da se je z izpodbijanim sklepom ustavila le izvršba ne pa izvršilni postopek. To pa pomeni, da bo moralo prvo sodišče v nadaljevanju postopka še odločati o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, kakor tudi o ugovoru dolžnika. Razlikovati je namreč potrebno samo ustavitev izvršbe od ustavitve izvršilnega postopka oziroma konca postopka, tudi v primeru, da gre za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Posledično ustavitev izvršbe ne teorija ne sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem postopka. Postopek je končan, ko stranke ali drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj oziroma ko je odločeno o vseh procesnih dejanjih strank, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje neuspešen konec faze oprave izvršbe.
zastaranje terjatve - članarina - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - občasna terjatev - terjatev iz gospodarske pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 347. člena OZ in ugotovilo, da gre pri sporni članarini za občasno terjatev, saj je iz sklepa Skupščine Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije razvidno, da članarina dospeva mesečno. Takšne občasne terjatve pa zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve oziroma mesečne članarine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00020056
ZZVZZ člen 87, 87/1.
povrnitev škode - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - stroški zdravljenja - poškodba delavca pri delu - odgovornost delodajalca - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - navodilo za delo - zavrnitev tožbenega zahtevka
Prvostopenjsko sodišče je tako izpovedbo zavarovanca kot vsebino Obvestila Inšpektorata RS za delo, na kar se osredotoča pritožnik (pa tudi ostalo dokazno gradivo), presodilo tako, kot mu nalaga zakon - najprej samo zase, nato pa še v primerjavi z ostalimi dokazi. Glede na uspeh celotnega dokaznega postopka je upravičeno podvomilo o njuni verodostojnosti, svojo presojo pa je utemeljilo z razlogi, ki so logični in tudi izkustveno sprejemljivi.
priposestvovanje lastninske pravice - dobroverna posest - zakonita posest - dokazi in dokazna ocena
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila posest pravne prednice tožnika in tudi tožnika zakonita in dobroverna. Temeljila je na pravnem naslovu, to je kupoprodajni pogodbi iz leta 1988, po kateri je pravna prednica tožnika kupila zemljišče, v naravi cesto v širini 5 metrov, ki se kasneje v širino ni spreminjala, tožnik jo je v istem obsegu asfaltiral, čemur toženka takrat ni nasprotovala.
ZIZ člen 20a, 40, 40/1, 40/1-3, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
neposredno izvršljiv notarski zapis - neustrezno oziroma nezadostno strukturiranje dolžnikove obveznosti - navedbe v predlogu za izvršbo - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - višina upnikove terjatve - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - pavšalne navedbe
Ko upnik v ločeni listini, priloženi predlogu za izvršbo, le dodatno pojasnjuje oziroma podrobneje opredeli svoje navedbe o obveznosti, ni mogoče govoriti o listini kot dokazu, ampak le o dopolnitvi trditvene podlage iz predloga.
S tem, ko je sodišče prve stopnje izhajalo iz knjigovodske kartice prometa za obravnavani kredit, iz katere je ob spremembi posameznih kreditnih obveznosti skozi čas ob koncu razvidna tudi razdelana opredelitev skupnega izterjevanega zneska na dan zapadlosti celotnega kredita, ni kršilo zahtev razpravnega načela, ki je tudi v spoštovanju ločenosti trditvenega in dokaznega bremena upnika. Obračun obveznosti je glede na datumske opredelitve valute posameznega knjiženega dogodka v povezavi s stanjem dolga mogoče preizkusiti z ustreznim finančnim znanjem in mu obrazloženo nasprotovati, zato dolžnik s posplošenim zatrjevanjem, da upnikov obračun ni ustrezen, ne more biti uspešen.
Ni pa naloga sodišča, da sámo opravlja navedeni preizkus računske ustreznosti obračuna, saj se uporaba ustreznih matematičnih metod nanaša na ugotavljanje odločilnih dejstev, ki ga izvede le v okviru aktivnosti strank (razpravno načelo).
prenehanje stvarne služnosti - koristnost služnostne poti
Prenehanja služnosti poti ni mogoče zahtevati v primeru, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini. Temeljni kriterij za presojo koristnosti služnosti so potrebe gospodujoče nepremičnine.
zaseg predmeta - zapisnik o zasegu predmetov - vrednost stvari - ocena vrednosti - prosti preudarek - pretrganje zastaranja - upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem
Toženec (izvršitelj) glede na sklep o izvršbi, ki je določal le odstranitev tožnika iz stanovanja ter prepustitev stanovanja upnici v posest in izključno uporabo za dobo 6 mesecev, ni imel podlage za odvzem in hrambo tožnikovih premičnin. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 131. člena OZ pravilno odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti vrednost odvzetih stvari, ki so bile navedene na zapisniku o deložaciji in za katere je toženec priznal, da jih je odnesel iz stanovanja.
Ob ugotovitvi, da je toženec izvrševal dolgotrajno nasilje nad tožnico in njunima sinovoma, kar je privedlo do njihove izselitve iz stanovanja, je materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni bila dolžna zahtevati od toženca, da ji omogoči (so)uporabo stanovanja. Brezpredmetna je pritožbena navedba, da tožnica ni imela namena živeti v stanovanju, saj ni bilo ugotovljeno, da bi se prostovoljno odpovedala bivanju v stanovanju oziroma njegovi uporabi. Nepomembna je tudi trditev, da toženec tekom tega postopka tožnici ni preprečeval souporabe stanovanja, saj se glede na ugotovljeno toženčevo dolgoletno nasilje tožnica ni bila dolžna vračati v stanovanje.
ZMZPP člen 89. ZFPPIPP člen 52, 52/2, 52/2-3, 52/2-3(2), 101, 101/1, 240, 240/1, 244, 244/2, 383.
začetek postopka zaradi insolventnosti - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - uvedba stečajnega postopka - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - krajevna pristojnost stečajnega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - odsvojitev premoženja - navodila sodišča upravitelju - zaščitni ukrepi - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve
Po določilo druge alineje 3. točke drugega odstavka 52. člena ZFPPIPP je v primeru, če dolžnik v Sloveniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, za odločitev o začetku postopka zaradi insolventnosti pristojno tisto sodišče, na območju katerega je premoženje dolžnika. Ob uvedbi tega postopka je dolžnik v Sloveniji imel tako premično kot nepremično premoženje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Torej je bilo Okrožno sodišče v Ljubljani stvarno in krajevno pristojno za odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Ne glede na to, da se je dolžnik po uvedbi postopka osebnega stečaja vsega svojega premoženja znebil, pa prvostopenjsko sodišče na podlagi določila 89. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku ostaja pristojno za izvedbo predmetnega postopka. Po tem določilu so namreč za oceno pristojnosti sodišča Republike Slovenije odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne teči. V pravdnem postopku je to z vložitvijo tožbe, v stečajnem pa z uvedbo postopka osebnega stečaja.
Po določilu prvega odstavka 101. člena ZFPPIPP daje sodnik, ki vodi postopek, upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna. Če že upravitelj sam ni zaznal, da dolžnik odsvaja premoženje, bi ga moralo na to opozoriti sodišče. Upravitelj pa bi nato lahko upnikom dal pobudo, naj predlagajo ustrezne ukrepe za zaščito dolžnikovega premoženja.
Skladno z določilom prvega odstavka 240. člena ZFPPIPP je le upnik tisti, ki lahko predlaga izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. Sodišče take začasne odredbe po uradni dolžnosti samo ne sme izdati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00020189
ZPP člen 154, 154/1.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3.
odločitev o pravdnih stroških - nastanek taksne obveznosti - individualni delovni spor - sodna taksa - zamudna sodba
Taksna obveznost za postopek v individualnih delovnih sporih zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje nastane šele takrat, ko je sodna odločba vročena stranki (3. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00020094
OZ člen 416, 416/2. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1.
kolektivna terjatev - nedeljive obveznosti - skupnost dedičev - dediščinska skupnost - razdelitev zapuščine - oblikovanje tožbenega zahtevka - skrbnik za poseben primer - skrbnik vrnjenega premoženja - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje
Ker še vedno obstaja dediščinska skupnost, saj dediči zapuščine še niso razdelili, je pravilen zaključek sodišča, da bi morala tožnica oblikovati zahtevek v korist dediščinske skupnosti, ne pa zgolj v svojo korist kot ene od štirih dedičev.