CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020043
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
sklep o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - rok za ugovor - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - dvom v pravdno sposobnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, je pritožbeno sodišče pregledalo priloženo dokumentacijo. Ugotavlja, da grafološka ekspertiza z mnenjem o spornih podpisih tožnice ne vzbuja dvoma o pravdni in procesni sposobnosti tožnice. Sklep zato ni obremenjen s smiselno zatrjevano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020733
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3, 235, 235/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1.
goljufija - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna listina - blanketna dispozicija - ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka
Iz opisa kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1 mora biti razvidna dopolnilna norma, torej na podlagi katerega zakona ali podzakonskega predpisa gre za poslovno listino in na podlagi katerega predpisa je pomembna za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 241, 241/1, 242, 242/1.. ZJU člen 34, 93.. ZODPol člen 48.. ZNPPol člen 15, 17, 27.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - policist - nedovoljeno dajanje daril
Tožnik je drugemu v zameno, da bi mu uredil pregled in operacijo žene pri zdravniku mimo čakalne vrste, obljubil pomoč pri premestitvi policistke in izvedbo programa varne vožnje za zdravnika. S svojim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer 13. člen pogodbe o zaposlitvi (vestno opravljanje dela), 14. člen pogodbe o zaposlitvi (prepoved škodljivih ravnanj), 33. člen ZDR-1 (vestno opravljanje dela), 34. člen ZDR-1 (spoštovanje delovnih obveznosti), 37. člena ZDR-1 (prepoved škodljivih ravnanj) in 93. člen ZJU (opravljanje dela v skladu s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike). Tožnik je huje kršil tudi 15., 17. in 27. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), v skladu s katerim bi moral tudi zunaj delovnega časa preprečevati nezakonita dejanja ter opravljati druge policijske naloge, če je zaradi nezakonitega dejanja ali splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje. Ravnal pa je tudi v nasprotju s 4. členom Pravil policije, ki določa, da mora uslužbenec delo opravljati vestno, strokovno, zakonito, pravočasno, in skladno s pravili policije, kodeksi etike, zakoni in kolektivnimi pogodbami. To pa predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Tožnikovo ravnanje ima tudi vse znake kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril po prvem odstavku 242. člena KZ-1 (odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Tega namreč stori, kdor osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, obljubi, ponudi ali da nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšno neupravičeno ugodnost pri pridobitvi ali ohranitvi posla ali druge nedovoljene koristi iz prvega odstavka 241. člena KZ-1.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik
Torej je poškodba sama - zvin desnega kolenskega sklepa z manjšo raztrganino zunanjega meniskusa - nastala neodvisno od prehodne okvare hrustanca, oziroma nastala bi tudi, če predhodne okvare hrustanca ne bi bilo. Izvedensko mnenje potrjuje ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obravnavana poškodba sprožila vse opisane zdravstvene težave z desnim kolenom, da so bile vse akutne zdravstvene težave s poškodovanim kolenom in posledično zdravljenje v celoti povezani s poškodbo v obravnavanem škodnem dogodku (listna št. 174).
Izvedensko mnenje potrjuje tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da okvare sklepnega hrustanca pogosto dalj časa ne povzročajo nobenih zdravstvenih težav in se izrazijo šele ob nekem sprožilnem elementu, kot se je zgodilo pri tožniku v obravnavanem škodnem dogodku, da je torej škodni dogodek bil sprožilni element za manifestacijo vseh nastalih težav.
odmera starostne pokojnine - delo preko polnega časa
Ker delo preko polnega čas ni bilo opravljeno kot poseben delovni pogoj, plačilo za to delo pravilno ni bilo upoštevano v pokojninsko osnovo za odmero starostne pokojnine. T
trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - mobing - postopek izbire kandidata - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožnici je bilo zaradi zaostankov pri delu v okviru istega delovnega mesta določeno drugo delo, ki ni bilo vezano na roke. Kot posledica spremembe dela, so ji bila dejansko odvzeta tista pooblastila, ki jih ni več potrebovala, dodelila pa so se ji druga, ki jih je pri opravljanju dela potrebovala. Sodišče prve stopnje je tožnici verjelo, da je bila na prejšnji pisarni zamenjana ključavnica, vendar v kontekstu predolge selitve tožnice iz pisarne tega dejanja ni mogoče razumeti kot šikaniranja oziroma trpinčenja na delovnem mestu. Tožnica ni bila prerazporejena, saj ji je bilo naloženo delo iz delokroga njenega delovnega mesta, prav tako pa se ni spremenilo plačilo za delo.
ZPP člen 8, 285. SPZ člen 24, 24/1, 24/2, 31, 32, 33, 33/2, 34.
sodno varstvo posesti - odvzem posesti - posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - vrnitev posesti - neposredna in posredna posest - menjava ključavnice - dovoljena samopomoč - dokazna ocena - materialno procesno vodstvo
Za obstoj posesti je relevantno stanje neposredno pred motilnim ravnanjem.
Dejansko oblast nad stanovanjem so tožniki manifestirali s tem, da je druga tožnica vanj odložila določene stvari, plačevala določene stroške stanovanja in po potrebi v stanovanje vstopila, hkrati pa sta tožnici nemudoma reagirali na poseg toženk v stanovanje. Vse navedene okoliščine zadostujejo za zaključek, da na dan 10. 11. 2017 stanovanje ni predstavljalo zapuščene stvari, temveč so tožniki dne 5. 9. 2017 postali njegovi izključni posestniki, svoje posesti pa vse do 10. 11. 2017 niso opustili. Nepomembno je, da je druga tožnica v stanovanje vstopala redko, saj je posest dejanska fizična oblast nad stvarjo in zanjo ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt.
OZ člen 150, 153, 153/2, 171. ZPrCP člen 42, 42/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odškodninska odgovornost - imetnik motornega vozila - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost (deljena krivda)
Odgovornost lastnika premikajočega se vozila je opredeljeno v določbi člena 150 OZ, ker za škodo odgovarja imetnik vozila.
Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in razpoložljivo dokumentacijo ter mnenje izvedenskega organa, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage, da bi pri tožniku ugotovilo popolno nezmožnost za delo in I. kategorijo invalidnosti skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00018919
KZ-1 člen 284, 284/2. ZPP člen 9, 233, 238.
kaznivo dejanje krive izpovedbe - znaki kaznivega dejanja - dolžnost pričanja - zamolčanje dejstev - pomanjkljiv pravni pouk - pravdni postopek - navedbe stranke v postopku - izpovedba stranke
Kaznivo dejanje krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 lahko v pravdnem postopku ob zaslišanju strank stori tudi stranka, ki se odloči, da bo izpovedovala, a zamolči bistvene podatke, sodišče pa na takšno njeno izpovedbo opre svojo odločitev.
V pravdnem postopku se ločijo strankine navedbe (kot glavnega procesnega subjekta) in strankine izpovedbe (kot dokaznega sredstva) na zaslišanju. Splošna dolžnost pričanja, ki je izraz pravice do sodnega varstva, vsebuje troje dolžnosti: 1) dolžnost odzvati se vabilu na zaslišanje, 2) dolžnost izpovedati in 3) dolžnost govoriti resnico. Pri zaslišanju strank veljajo nekatere izjeme, ki so posledica privilegija zoper samoobtožbo. Za razliko od priče za zaslišanje strank ne veljata prvi dve zgoraj omenjeni dolžnosti. Stranka, ki je zaslišana v dokazne namene, lahko odreče odgovor na posamezna vprašanja, če bi sebe ali zakonsko določene kategorije njej bližnjih oseb s svojim odgovorom spravila v hudo sramoto, precejšnjo premoženjsko škodo ali v kazenski pregon. A če se stranka odloči izpovedati, mora govoriti resnico v vsej svoji razsežnosti. To ne pomeni le, da tistemu, kar ve, ne sme ničesar dodati, temveč tudi, da ne sme ničesar zamolčati ali zatajiti ter od tega ničesar spremeniti. Pravica stranke, da odkloni izpovedbo, ne pomeni, da ima pravico zatajiti posamezna dejstva. Stranki, zaslišani v dokazne namene, je mogoče očitati storitev kaznivega dejanja krive izpovedbe z alternativno izvršitveno obliko zamolčanja, kadar je stranka bila voljna izpovedovati. Če predsednik senata v pravdnem postopku opusti svojo dolžnost opozoriti zaslišano stranko, da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, krši določbe ZPP, a ne bistveno, kajti ta pravni pouk ni konstitutivne, temveč le opozorilne narave.
I. kategorija invalidnosti - izguba delovne zmožnosti
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici do spornega dne ni prišlo do takšne spremembe v stanju invalidnosti, da bi bila podana popolna izguba delovne zmožnosti, temveč je še zmožna za delo s časovno in določenimi fizičnimi razbremenitvami.
stvarna pristojnost - zavarovalno razmerje - nepogodbena odškodninska odgovornost
Za odločanje v tem odškodninskem sporu je stvarno in krajevno pristojno sodišče Okrožno sodišče v Ljubljani. Pritožba pravilno opozarja na določbi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 51.b člena ZPP o pristojnosti v sporih iz zavarovalnih razmerij. Tožnik je tožbo dejansko vložil na sodišče v Ljubljani, zato bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da si je izbral krajevno pristojnost sodišča v Ljubljani. Poleg tega pa iz prvega odstavka 52. člena ZPP, ki določa krajevno pristojnost sodišč v odškodninskih sporih, izhaja, da je za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo strojeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019334
ZZK-1 člen 22, 22/1-2, 27, 27/2, 27/3, 70, 73, 73/2, 98, 99, 99/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba pravnih dejstev - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja terjatve - pravno-poslovno razpolaganje z nepremičnino
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po svoji vsebini presega učinke (gole) zaznambe pravnega dejstva in upoštevaje le-te v resnici predstavlja obliko (način) pravno-poslovnega razpolaganja z nepremičnino.
Ker gre po mnenju tega sodišča pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po vsebini (učinkih) dejansko za obliko upravičenja v zvezi z nepremičnino (ki je vpisano v zemljiško knjigo), bi bilo potrebno tudi glede tega izrečeno prepoved odtujitve in obremenitve zaznamovati v zemljiško knjigo.
V skladu s prvim odstavkom 273. člena ZIZ je za zavarovanje nedenarne terjatve moč izdati vsako začasno odredbo, s katero je moč doseči namen zavarovanja, pri čemer uresničevanje le-tega oziroma ugoditev predlogu (na prepoved razpolaganja/prenosa določenega upravičenja), ki bi bil sicer utemeljen, ne sme biti (pa čeprav gre kot v konkretnem primeru za v zemljiški knjigi vpisana upravičenja) odvisna od načina oziroma od pravno-tehnične izvedljivosti vpisa v zemljiški knjigi. Pri uresničevanju namena zavarovanja ima svoj pomen že sama s strani sodišča izrečena prepoved (določenega razpolaganja/prenosa).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - nadurno delo - evidenca - prisotnost na delu
Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je treba tožnikove navedbe o domnevnih dejanjih trpinčenja presojati brez izredne odpovedi, ki jo tožnik opredeljuje kot vrhunec trpinčenja, ki ga je nad njim izvajala tožena stranka. V zvezi s tem tožnik ni dokazal, da je bil deležen ponavljajočega se ali sistematičnega, graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja ali vedenja, kot je trpinčenje opredeljeno v določbi četrtega odstavka 7. člena ZDR-1.
brezposelna oseba - vračilo neupravičeno prejetih sredstev
Upravna odločba, po kateri je toženki z določenim dnem prenehala pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost je pravnomočna, saj zoper njo ni bilo uveljavljeno redno pravno sredstvo, niti sodno varstvo pravic. S priznanjem nadomestila za delo družinske pomočnice je odpadla pravna podlaga za denarno nadomestilo iz naslova brezposelnosti. Vtoževani znesek, ki po temelju niti po višini ni bil prerekan, je toženka na podlagi 190. člena OZ v zvezi s 140. členom ZUTD vključno z dosojenimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje, dolžna vrniti tožeči stranki, kot je razsojeno z izpodbijano sodbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - sodna razveza - denarno povračilo
Pri odmeri denarnega povračila je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da si tožeča stranka ni želela reintegracije, ker se je bala, da ji bo toženka ponovno poskušala odpovedati pogodbe o zaposlitvi, da ji ne zaupa in da je razočarana, ker je ves čas delala dobro, kar je razvidno iz stumulacije, ki jo je prejemala. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica pri toženi stranki delala več kot eno leto, po prenehanju delovnega razmerja pa se je zaposlila drugje, vendar le za določen čas (za čas nadomeščanja porodniškega dopusta) in da njena zaposlitev ni gotova. Utemeljeno je upoštevalo, da prejema nižje dohodke, le minimalno plačo in tudi same okoliščine podaje odpovedi. Do odpovedi je prišlo prav iz razloga, ker je bila tožeča stranka dlje časa na bolniškem dopustu, da ji je bilo posledično nezakonito določeno poskusno delo z zelo kratkim preizkusnim obdobjem, med bolniškim staležem tožeče stranke pa je tožena stranka našla drugo delavko. Sodišče prve stopnje je prisodilo denarno nadomestilo v višini štirih plač, ki jih je tožnica prejela pri toženi stranki, pri tem pa upoštevalo, da je izhodišče za določitev plače zelo nizko (800,00 EUR bruto), da se je tožnica angažirala in poiskala novo zaposlitev takoj, vendar gre le za zaposlitev za določen čas za čas nadomeščanja na porodniškem dopustu.
OZ člen 9.. Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4.
vojak - denarna nagrada
Revizijsko sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče , da pripadnik Slovenske vojske vrne celotni znesek prejete posebne denarne nagrade, če pogodbo o zaposlitvi prekine ali enostransko odpove pred iztekom časa, za katerega je bila sklenjena, kar ne pomeni prekomernega posega v njegove pravice in s tem tudi ne kršitve splošnega ustavnega načela sorazmernosti. Pri tem je treba upoštevati naravo posebne denarne nagrade, ki je ni možno enačiti s stroški obveznega vojaškega usposabljanja, ki jih je v primeru predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi prav tako potrebno vrniti. Posebno denarno nagrado prejme pripadnik Slovenske vojske zgolj zato, ker je za določen čas petih oziroma desetih let sklenil pogodbo o zaposlitvi, zato je razumljiva zahteva, da vrne celoten prejeten znesek, če predčasno odpade razlog, zaradi katerega je bila posebna nagrada sploh izplačana.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse - sodba na podlagi pripoznave - obseg plačila takse za pravna sredstva - sodna taksa za pritožbo - taksa glede na vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti predmeta postopka
Vrednost vtoževanega denarnega zahtevka, ki mu je sodišče v celoti ugodilo, predstavlja relevantno osnovo za določitev vrednosti spornega predmeta, od katerega se v tem postopku določa taksna obveznost.
nepravdni postopek - delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve
V postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja sodišče odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in velikosti njihovih deležev. Če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po 9. in 10. členu ZNP. Sodišče napoti na pravdo praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00021824
ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 37. ZOdvT tarifna številka 1200.
odmera stroškov v nepravdnem postopku - umik predloga za določitev nujne poti - izpolnitev zahtevka - stvarna služnost hoje in vožnje - nagrada za postopek in narok - zastopanje več strank v postopku - priglasitev stroškov
Predlagatelj se je odločil, da si bo dostop do svoje nepremičnine po obstoječi poti poizkušal zagotoviti na dva načina: v pravdnem postopku (v katerem je zahteval ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili ter izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) z vložitvijo izrednega pravnega sredstva in v nepravdnem postopku z vložitvijo predloga za določitev nujne poti. Čeprav je predlagatelj s sprožitvijo obeh postopkov zasledoval isti interes, pa se je v njiju odločalo o različnih pravicah. Pozitivna odločitev o obstoju stvarne služnosti zato ne pomeni izpolnitve predloga za določitev nujne poti, ima pa za posledico izgubo pravnega interesa za nadaljnje vodenje nepravdnega postopka. Breme te izgube nosi predlagatelj sam in ga ne more prevaliti na nasprotne udeležence.
Ker umik predloga tako ni posledica njegove izpolnitve, temveč izgube pravnega interesa za sodno določitev nujne poti, mora predlagatelj nasprotnim udeležencem povrniti potrebne stroške nepravdnega postopka, hkrati pa svoje stroške postopka nosi sam.