Ker je bila odločba CSD, z dne 7. 9. 2015, tožniku odpremljena 10. 9. 2015, se šteje, da mu je bila vročena 21. dan od dneva odpreme, to je 1. 10. 2015. Rok za vložitev pritožbe je potekel dne 16. 10. 2015. Tožnik je pritožbo zoper odločbo z dne 7. 9. 2015 vložil šele 19. 11. 2015, to je po poteku 15-dnevnega roka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019622
KZ-1 člen 173, 173/1. ZKP člen 358, 358-3.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - oprostitev obtožbe - graja dejanskega stanja - izpovedba oškodovanca - presoja izvedenskega mnenja - dokazna ocena
Da je imela deklica vrsto različnih težav že pred obravnavanim dejanjem in torej le teh ni mogoče pripisati (zgolj) obravnavanemu dogodku, je v svojem mnenju pojasnil tudi izvedenec.
Tožena stranka ne navaja, iz spisa pa tudi ni razvidno, koliko časa je poteklo med seznanitvijo z (delno) izpolnitvijo in umikom tožbe, pa tudi če bi res poteklo več mesecev, to ni odločilno, saj v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Ker je tožnik umaknil tožbo takoj po izpolnitvi s strani tožene stranke, je bilo treba izpodbijani sklep spremeniti tako, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, tožniku pa mora povrniti potrebne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.
ZKP člen 214, 215, 285e. ZP-1 člen 58, 58/2, 58/3, 67, 67/1, 210, 210/1.
izločitev dokazov - hišna preiskava - obrazložitev odredbe - postopek o prekršku - smiselna uporaba določb zkp v prekrškovnem postopku
Po drugem in tretjem odstavku 58. člena ZP-1 in sedmi alineji prvega odstavka 210. člena ZP-1 se za hišno preiskavo smiselno uporabljajo določbe ZP-1 o rednem sodnem postopku. ZP-1 v sedmi alineji prvega odstavka 67. člena določa, da se, če v tem zakonu ni drugače določeno (in ni), v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku, torej tudi 214. in 215. člena ZKP. Ustavno sodišče je z odločbo Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016 spremenilo svoje stališče iz starejše odločbe Up-2094/06 z dne 20. 3. 2008. Če bi pristali, da za obrazložitev odredbe o hišni preiskavi zadostuje zgolj sklicevanje na predlog policije ter bi o presoji sodnika sklepali iz samega dejstva, da je hišno preiskavo odredil, bi se odrekli ne le garantni funkciji sodnika, temveč tudi možnosti učinkovitega naknadnega preizkusa, ali je bila hišna preiskava opravljena v skladu z ZKP in Ustavo. Ker je okrajna sodnica odredila hišno preiskavo z odredbo, ki ne vsebuje razlogov za presojo izpolnjenosti pogojev za poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave, je kršila obtoženčevo pravico do obrazložitve sodne odločbe iz 22. člena Ustave in ne le kršila določbo o obrazloženosti odredbe iz prvega odstavka 215. člena ZKP v zvezi s sedmo alinejo prvega odstavka 67. člena ZP-1.
Ker znesek tožnikove invalidske pokojnine presega v 2. alineji 1. odstavka 56. člena ZPIZ-2 določeni cenzus, ni izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje pravice do družinske pokojnine, saj ni mogoče šteti, da bi ga oče do svoje smrti preživljal, ne glede na to, da sta imela skupno stalno prebivališče. Ob takšnem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih upravnih aktov utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževano pravico do družinske pokojnine od spornega dne dalje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023297
KZ-1 člen 201,201/2, 201/3, 201/5. ZOPOKD člen 5, 5/4. ZKP člen 18, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11.
ogrožanje varnosti pri delu - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - vzročna zveza - prispevek oškodovanca - prosta presoja dokazov - očitek protispisnosti - delovna nesreča
Pritožniki zatrjujejo, da obtožencu očitano protipredpisno ravnanje ni bilo v vzročni zvezi s padcem oškodovanca, temveč je vzročno zvezo pretrgalo ravnanje oškodovanca, ki se je v nasprotju z izrecnimi navodili in opozorili obtoženca oddaljil od kraja, kjer so se kritičnega dne izvajala dela in kjer je bilo za varnost ustrezno poskrbljeno, pri čemer se je oškodovanec oddaljil zato, ker se je pogovarjal po mobilnem telefonu, nevarnost takega ravnanja pa bi morala biti jasna vsakemu povprečnemu človeku. V nasprotju s trditvijo pritožnikov je sodišče prve stopnje presodilo navedeno ravnanje oškodovanca in ugotovilo, da predstavlja prispevek oškodovanca k delovni nesreči, kar je upoštevalo pri izreku kazenske sankcije, nikakor pa ne izključuje obtoženčeve odgovornosti za očitano kaznivo dejanje. Če bi obtoženec kot odgovorni vodja del skladno s predpisi pred pričetkom del poskrbel za označbo in pokritje vseh svetlobnih jaškov s pohodnimi ploščami in za zavarovanje pred padcem z višine oziroma v globino, do padca delavca skozi streho ne bi prišlo. S pritožnikom se prav tako ni mogoče strinjati, da smrt oškodovanca ni v vzročni zvezi s poškodbami, ki jih je utrpel pri padcu. Po navedbah pritožnikov naj bi bila vzročna zveza pretrgana zaradi malomarnostnega zdravljenja. V tej zvezi pritožniki sodišču prve stopnje očitajo še, da ni ugodilo dokaznemu predlogu obrambe za postavitev drugega izvedenca sodno-medicinske stroke. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje postavljenega izvedenca sodno-medinske stroke utemeljeno ocenilo kot popolno in prepričljivo ter mu dalo pravi pomen in na tej podlagi obrazloženo presodilo, da je vzročna zveza med nastankom poškodb v obravnavanem dogodku, njihovih posledic v toku zdravljenja in nastopom smrti oškodovanca podana, predlog za postavitev novega izvedenca pa utemeljeno zavrnilo, kar je v sodbi tudi tehtno obrazložilo. Zato v tej zvezi pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljen in ni podana uveljavljana kršitev 29. člena Ustave RS.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja
V tem primeru sodišče prve stopnje ni imelo nobene pravne podlage, da bi presojalo zahtevek, o katerem predhodno tožena stranka še ni odločala.
ZDSS-1 v prvem odstavku 63. člena določa, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. To pomeni, da je sodišče dolžno presojati odločitev tožene stranke, kot je razvidna iz izpodbijane prvostopenjske in drugostopenjske odločbe. Sodišče pa nima nobene pravne podlage, da bi samo odločilo o zahtevku, o katerem v predsodnem postopku še ni bilo odločeno. Stranka mora torej najprej izčrpati redne poti v okviru upravnega postopka in šele nato, če se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, lahko uveljavlja sodno varstvo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019764
KZ-1 člen 45, 45/2, 208, 208/1, 209, 209/1. ZKP člen 340, 340/1-1.
zatajitev - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - zakonski znaki - hramba - pravica razpolaganja - zaupanost stvari - opravljanje gospodarske dejavnosti - pridržna pravica - stranska denarna kazen - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - branje zapisnika o zaslišanju
Izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju zatajitve po 208. členu KZ-1 pomeni prilastitev zaupanih stvari. Po stališču pravne literature, je tuja premična stvar storilcu zaupana, ko jo ima na podlagi nekega pravnega naslova, ki pa ne povzroči lastništva stvari (gre za primer pogodbe o hrambi, najemu, transportu in podobno). Pri kaznivem dejanju poneverbe po 209. členu KZ-1, ki predstavlja posebno obliko zatajitve glede na storilca in njegov odnos do zaupanih stvari - te so mu zaupane v zvezi z njegovim delom oziroma pooblastili pri gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, pa je potrebno, da ima storilec na podlagi pooblastil, ki izhajajo iz ustreznih predpisov, splošnih aktov ali odločitev organov upravljanja ali pa iz narave storilčevega dela in njegovi nalog, pravico razpolagati s temi stvarmi. Torej, pogoj za to kaznivo dejanje je, da v okvir storilčevih pooblastil sodi tudi pravica razpolaganja s tujimi premoženjskimi pravicami (na način, da jih storilec prenaša, obremenjuje, spreminja ali razpolaga na drug način).
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - dejansko stanje
Po ustaljeni sodni praksi področje ugotavljanja vzročne zveze kot objektivne zveze med storilčevim ravnanjem in nastalo prepovedano posledico sodi med tipična vprašanja dejanskega stanja. S tem, ko pritožba napada presojo sodišča prve stopnje glede vzročne zveze med ravnanjem obdolženca in nastalo posledico, pri čemer izhaja iz lastne ocene dejstev in okoliščin, ugotovljenih z izvedenimi dokazi, pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. To velja tudi za navedbe, s katerimi izpodbija zaključek sodišča prve stopnje glede ugotovljene krivdne oblike obdolženca pri obeh kaznivih dejanjih, saj tudi v zvezi s krivdo pritožba dejanskim okoliščinam daje drugačen pomen, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Goli namen graditi še ne zadostuje za zapolnitev pravnega pojma graditelj v smislu 2. točke prvega odstavka 53. člena ZVEtL-1, saj zakon govori o graditelju, ki je na takem zemljišču izvedel gradnjo.
Kot graditelja je treba šteti tudi tistega, ki je od graditelja kupil nepremičnine, na katerih je ta gradil.
Namen odkupne pravice je, da se graditelju omogoči, da od lastnika stavbe odkupi nepremičnino, na kateri je on oziroma njegov pravni prednik izvedel gradnjo in za katero se je v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi ugotovilo, da je v lasti lastnika stavbe. Ni pa postopek za izdajo dopolnilne odločbe namenjen odpravi zatrjevanega prikrajšanja oziroma oškodovanja predlagatelja. V postopku za izdajo dopolnilne odločbe lahko torej sodišče odloča zgolj o ustanovitvi odkupne pravice in ne tudi o morebitnih odškodninskih zahtevkih oziroma zahtevkih iz naslova neupravičene obogatitve.
zaseg predmeta - odvzem predmetov - opravljanje dejavnosti brez predpisanih dovoljenj - trgovinska dejavnost - pravna oseba - tržna inšpekcija - stroški postopka o prekršku - oprostitev plačila stroškov postopka - obročno plačilo globe - predlog za obročno plačilo globe - odmera sankcije
ZP-1 kot materialnopravni in procesnopravni predpis, ki ureja pravo o prekrških, ne predvidi izdaje procesnih sklepov za odločitev, da se ne vrne zasežena stvar; temveč sodišče odloči s sodbo, v kateri pojasni odločitev za nevrnitev predmetov in za izrek stranske sankcije.
Tržni inšpektor je ravnal v skladu s pooblastili, kot mu jih določa ZTI, ko je ugotovil sum storitve prekrška po ZT-1 in je sestavil zapisnik ter zasegel predmete in izdal potrdilo o zaseženem blagu, nato pa je v obdolžilnem predlogu tudi predlagal, da se pravni osebi skladno z 25. členom ZP-1 izreče stranska sankcija odvzema (zaseženih) predmetov.
Pravna oseba je bila v vabilu (za podajo pisnega zagovora ali podajo zahteve za ustno zaslišanje) opozorjena, da mora na podlagi četrtega odstavka 114. člena ZP-1 navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogla uveljavljati; med taka dejstva pa sodijo dejstva, ki so pomembna za odločitev o odgovornosti za prekršek kot tudi dejstva in okoliščine za odmero sankcij.
V postopku o prekršku ni možna oprostitev plačila stroškov postopka pravni osebi; o predlogu za obročno plačilo globe pa odloča Finančna uprava RS.
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s ponudbo aneksa po vsebini izpolnila tožničin tožbeni zahtevek (čeprav na drugačen način kot s samo razveljavitvijo oziroma odpravo izpodbijanih sklepov), je pravilen sklep, da je bila tožba potrebna, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožnici povrniti njene potrebne stroške postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - datum sodne razveze - ponovno sojenje - razveljavitvena odločba - denarno nadomestilo
Tožnica zmotno povezuje pogoje za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (ker zakon kot pogoj določa tudi, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka) z razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča iz 118. člena ZDR-1, pri čemer gre za dva različna instituta delovnega prava, ki sta različna in nista neposredno medsebojno povezana. Odnosi med strankama so tako močno načeti, da bi bilo onemogočeno medsebojno zaupanje, pri čemer niti ni bistveno, katera od strank je za poslabšanje odnosov odgovorna, kot to navaja že sodišče prve stopnje. Vrsta sodnih postopkov s strani obeh strank narekuje, da ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja. Tožnica je vložila predlog za izvršbo zaradi vzpostavitve delovnega razmerja, tožena stranka pa zoper tožnico predlaga izvršbo zaradi vrnitve prejetih denarnih sredstev.
Sodišče prve stopnje je dne 23. 1. 2017 odločilo o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odločilo, da tožnici delovno razmerje še traja in jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Pritožbeno sodišče je takšno odločitev potrdilo, Vrhovno sodišče RS pa delno razveljavilo sodbo. Tako je sodišče prve stopnje prvič odločalo glede sodne razveze in je pravilno odločilo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi z dnem 21. 6. 2018, to je z dnem zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019334
ZZK-1 člen 22, 22/1-2, 27, 27/2, 27/3, 70, 73, 73/2, 98, 99, 99/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba pravnih dejstev - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja terjatve - pravno-poslovno razpolaganje z nepremičnino
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po svoji vsebini presega učinke (gole) zaznambe pravnega dejstva in upoštevaje le-te v resnici predstavlja obliko (način) pravno-poslovnega razpolaganja z nepremičnino.
Ker gre po mnenju tega sodišča pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po vsebini (učinkih) dejansko za obliko upravičenja v zvezi z nepremičnino (ki je vpisano v zemljiško knjigo), bi bilo potrebno tudi glede tega izrečeno prepoved odtujitve in obremenitve zaznamovati v zemljiško knjigo.
V skladu s prvim odstavkom 273. člena ZIZ je za zavarovanje nedenarne terjatve moč izdati vsako začasno odredbo, s katero je moč doseči namen zavarovanja, pri čemer uresničevanje le-tega oziroma ugoditev predlogu (na prepoved razpolaganja/prenosa določenega upravičenja), ki bi bil sicer utemeljen, ne sme biti (pa čeprav gre kot v konkretnem primeru za v zemljiški knjigi vpisana upravičenja) odvisna od načina oziroma od pravno-tehnične izvedljivosti vpisa v zemljiški knjigi. Pri uresničevanju namena zavarovanja ima svoj pomen že sama s strani sodišča izrečena prepoved (določenega razpolaganja/prenosa).
ZZZ-1 člen 16.. ZDR člen 9.. ZDR-1 člen 11, 11/1.. Direktiva Sveta z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje 91/533/EGS člen 2, 2/2.
Glede na tožničino zatrjevanje, da ni bila v delovnem razmerju, je, upoštevajoč vsebino pogodb o zaposlitvi z veleposlaništvom, na tožnici dokazno breme glede neobstoja delovnega razmerja, česar pa tožnica, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni dokazala. Pritožbeno sodišče se zato strinja z opredelitvijo sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za spor v zvezi s transformacijo delovnega razmerja za določen čas pri veleposlaništvu v delovno razmerje za nedoločen čas pri toženi stranki.
Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi zavzelo stališče, da sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno, da pa ima delavec pravice, ki izhajajo iz opravljanja zahtevnejšega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019782
ODZ paragraf 493. ZOR člen 73. ZPP člen 44, 44/3. ZST-1 člen 31.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - posebna pritožba ni dovoljena - zahteva na izstavitev zemljiškoknjižne listine - vrednost nepremičnine - darilna pogodba - ustno sklenjena darilna pogodba - izročitev stvari v posest - konvalidacija ustno sklenjene pogodbe - prava pogodbena volja strank
Do uveljavitve OZ se je za darilno pogodbo uporabljal splošni del ZOR, v ostalem delu pa pravna pravila ODZ. Ker je bila ustna pogodba sklenjena v letu 1988, je moralo prvo sodišče uporabiti tako določbe ZOR kot tudi pravna pravila ODZ. V skladu s slednjimi je darilna pogodba t. i. realni kontrakt, zato se za njeno sklenitev zahteva dejanska izročitev stvari. Za pravno učinkovitost darilne pogodbe se je po paragrafu 493 ODZ zahtevala stroga obličnost. Vendar pa je napaka v obliki pri ustno sklenjeni darilni pogodbi zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti lahko konvalidirala.
sorazmerni del starostne pokojnine - beneficiran staž - sporazum o socialnem zavarovanju z R Srbijo
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana v Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Mednarodni sporazum) v zvezi z 27. členom ZPIZ-2. V skladu z 20. členom citiranega Mednarodnega sporazuma se pri pridobitvi, ohranitvi in ponovnem priznanju pravice do dajatev, zavarovalni dobi, ki jo zavarovanec dopolni po pravnih predpisih obeh pogodbenic, seštevata, če se ne nanašata na isto obdobje. V kakšni meri in pod kakšnimi pogoji se upošteva zavarovalna doba, določajo pravni predpisi pogodbenice, v kateri jo je zavarovanec dopolnil, če s sporazumom ni določeno drugače. Prav glede beneficiranega staža sporazum določa drugače. Po 3. odstavku 20. člena Mednarodnega sporazuma se zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici upošteva samo v dejanskem trajanju. Izjema velja le za obdobje, dopolnjeno do 7. 10. 1991, ki se glede na 5. odstavek 35. člena prehodne in končne določbe Mednarodnega sporazuma upošteva po predpisih, ki so veljali v času, ko sta obe pogodbenici uporabljali pravne predpise bivše SFRJ. Slednje velja za zavarovalno dobo s povečanjem oz. t. i. beneficirani staž, dopolnjen pri srbskem nosilcu zavarovanja po razpadu bivše SFRJ, ki ga slovenski nosilec zavarovanja lahko upošteva le do 7. 10. 1991.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019335
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
zakonski znaki goljufije - opis dejanja v izreku sodbe - preslepitveni namen - nejasni in nasprotujoči si razlogi sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje torej svoj zaključek, da dejanje obdolženca ni kaznivo dejanje, temelji tako na v dokaznem postopku izvedenih dokazih, kakor tudi na samem opisu kaznivega dejanja, ki da ne vsebuje konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Taka obrazložitev je popolnoma nejasna, zaradi česar je po presoji pritožbenega sodišča podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pri tem pritožbeno sodišče ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da dejanje obdolženca, kot je opisano v prvostopnem oprostilnem izreku, nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. V opisu so namreč navedeni vsi abstraktni zakonski znaki tega kaznivega dejanja, ki so tudi konkretizirani z navedbo okoliščin, ki vsak od zakonskih znakov kaznivega dejanja vsebinsko opredelijo.
ZPIZ-2 člen 116, 116/7.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 6.
predčasna pokojnina - zaposlitev v tujini - sporazum z bosno in hercegovino
ZPIZ-2, ki se nanaša na ponovno vstop v zavarovanje v prvem odstavku 116. člena določa, da uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca. V sedmem odstavku 116. člena je določeno, da se uživalcu pokojnine iz prvega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.
Napačno je sklepanje tožnice, da se 114. člen veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Federacije BiH, ki ga navaja tožnica v zvezi s šestim členom Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, analogno uporablja tudi v Sloveniji. Tega na podlagi 6. člena Sporazuma ni mogoče tako razlagati. 6. člen govori o izenačenosti pravnih dejstev in določa, da če ima opravljanje pridobitne dejavnosti ali neko obvezno zavarovanje po zakonodaji ene pogodbenice pravni učinek na določene dajatve iz socialnega zavarovanja, ima taka dejavnost enako obveznost zavarovanja enak učinek v drugi pogodbenici. Tožnica ni uživalka pokojnine pokojninskega zakona BiH, temveč je upokojenka ZPIZ Slovenije in se zato zanjo in njena pravna razmerja uporablja zakonodaja Republike Slovenije, kar posledično pomeni, da velja za tožnico 116. člen ZPIZ-2 in ne 114. člen tujega pokojninskega zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00018919
KZ-1 člen 284, 284/2. ZPP člen 9, 233, 238.
kaznivo dejanje krive izpovedbe - znaki kaznivega dejanja - dolžnost pričanja - zamolčanje dejstev - pomanjkljiv pravni pouk - pravdni postopek - navedbe stranke v postopku - izpovedba stranke
Kaznivo dejanje krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 lahko v pravdnem postopku ob zaslišanju strank stori tudi stranka, ki se odloči, da bo izpovedovala, a zamolči bistvene podatke, sodišče pa na takšno njeno izpovedbo opre svojo odločitev.
V pravdnem postopku se ločijo strankine navedbe (kot glavnega procesnega subjekta) in strankine izpovedbe (kot dokaznega sredstva) na zaslišanju. Splošna dolžnost pričanja, ki je izraz pravice do sodnega varstva, vsebuje troje dolžnosti: 1) dolžnost odzvati se vabilu na zaslišanje, 2) dolžnost izpovedati in 3) dolžnost govoriti resnico. Pri zaslišanju strank veljajo nekatere izjeme, ki so posledica privilegija zoper samoobtožbo. Za razliko od priče za zaslišanje strank ne veljata prvi dve zgoraj omenjeni dolžnosti. Stranka, ki je zaslišana v dokazne namene, lahko odreče odgovor na posamezna vprašanja, če bi sebe ali zakonsko določene kategorije njej bližnjih oseb s svojim odgovorom spravila v hudo sramoto, precejšnjo premoženjsko škodo ali v kazenski pregon. A če se stranka odloči izpovedati, mora govoriti resnico v vsej svoji razsežnosti. To ne pomeni le, da tistemu, kar ve, ne sme ničesar dodati, temveč tudi, da ne sme ničesar zamolčati ali zatajiti ter od tega ničesar spremeniti. Pravica stranke, da odkloni izpovedbo, ne pomeni, da ima pravico zatajiti posamezna dejstva. Stranki, zaslišani v dokazne namene, je mogoče očitati storitev kaznivega dejanja krive izpovedbe z alternativno izvršitveno obliko zamolčanja, kadar je stranka bila voljna izpovedovati. Če predsednik senata v pravdnem postopku opusti svojo dolžnost opozoriti zaslišano stranko, da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, krši določbe ZPP, a ne bistveno, kajti ta pravni pouk ni konstitutivne, temveč le opozorilne narave.