CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS01424
ZPP (1977) člen 187, 288, 288/2.ZDen člen 5, 56.ZNP člen 9.
ugotovitvena tožba - nepravdni postopek - napotitev na pravdo - pravni interes - zahteva za denacionalizacijo iz 5 člena ZDen (prehod stvari ali premoženja v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Pravdno sodišče mora pri ugotovitveni tožbi po uradni dolžnosti paziti, če ima tožeča stranka na taki tožbi pravni interes (187. čl. ZPP). Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da za vložitev tožbe s takim zahtevkom tožnica nima pravnega interesa. Napotitveni sklep sodišča v nepravdnem postopku, kjer se obravnava predlog za denacionalizacijo, ne more biti ovira za presojo pravdnega sodišča. Upoštevati je treba, da po 56. čl. Zakona o denacionalizaciji odloča o zahtevah po 5. čl. sodišče v nepravdnem postopku, kjer se ugotavlja, če so za vrnitev premoženja podani vsi pogoji iz 5. čl. Nepravdno sodišče tako v konkretnem primeru ni imelo v zakonu določenega pooblastila, da nepravdni postopek prekine in napoti stranke na pravdo.
ZPP (1977) člen 400, 400/3, 358, 358/3.ZNP člen 37.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - postopek denacionalizacije - dovoljenost pritožbe zoper sklep o umiku predloga
Določba drugega odstavka 56. čl. Zakona o denacionalizaciji, se nanaša le na odločitev o sami zahtevi za denacionalizacijo, ne pa na postopek za izdajo začasne odredbe, za katero veljajo določbe Zakona o izvršilnem postopku, ki vsebuje v 9. čl. določbo, da revizija ni dovoljena. Ta splošna določba velja ne glede na to, v katerem postopku se odloča o začasni odredbi.
Za dovoljenost revizije tudi ne pride v poštev določba 1. odst. 400. čl. ZPP, ker z odločitvijo o začasni odredbi postopek ni pravnomočno končan. Pač pa je treba upoštevati določbo 3. odst. 400. čl. ZPP, po kateri je revizija vselej dovoljena proti sklepu, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo.
Ker predlagateljičino razpolaganje s predlogom za izdajo začasne odredbe ni omejeno z nobenim predpisom, ga je lahko kadarkoli umaknila. Zato tudi noben udeleženec ni upravičen do pritožbe proti sklepu sodišča, s katerim je vzelo umik predloga na znanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - pridobitev lastninske pravice na stavbnem zemljišču
Prenos lastninske pravice v korist kupca na nepremičninah, ki so v družbeni lastnini, na podlagi pogodbe med družbenim podjetjem in fizično osebo, je v nasprotju s 4. čl. zakona o prometu z nepremičninami. Gre za kogentno normo, katere kršitev ima za posledico ničnost.
lastninska pravica - pridobitev - gradnja na tujem zemljišču - razmerja med solastniki
Iz navedb tožene stranke, ki jim tožeča ni oporekala, izhaja, da so ostali solastniki soglašali s sporno gradnjo (l. št. 5), tožnik pa je, ko je bil zaslišan kot stranka, med drugim izpovedal: "...nova hiša me ne moti, pa me moti in me bo motila tako dolgo, dokler me ne bodo izplačali..." (l. št. 17). V takšni situaciji, upoštevaje ob tem še revizijske navedbe, iz katerih izhaja, da je v teku postopek za delitev stvari v solastnini, tožbeni zahtevek na odstranitev sporne gradnje ne more biti utemeljen (prim. 122. čl. ZNP).
revizija - dovoljenost revizije - razveza zakonske zveze - spor o najemnem razmerju
Po spremembi stanovanjske zakonodaje, ki je sledila uveljavitvi ZNP (uveljavitev SZ in prenehanje veljavnosti ZSR), glede na temeljno razliko med stanovanjsko pravico njenega imetnika v stanovanjskem razmerju po ZSR na eni strani in pogodbenimi pravicami najemnika v stanovanjskem najemnem razmerju po SZ na drugi strani - določba 2. odst. 111. člena ZNP ni uporabna v nepravdni zadevi, v kateri sodišče na podlagi določbe 2. odst. 57. člena SZ odloči, kateri izmed razvezanih zakoncev bo ostal ali postal najemnik stanovanja. To pa pomeni, da v taki nepravdni zadevi ni dovoljena revizija (34. člen ZNP).
ZPP (1977) člen 423, 423/3, 425, 425/1.ZNP člen 37.
obnova postopka - pravočasnost
Po 30. členu Zakona o nepravdnem postopku lahko udeleženci vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, kolikor imajo za to pravni interes. Tak udeleženec mora vložiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila izpodbijana odločba najkasneje vročena. Izjemoma upošteva sodišče pravno sredstvo, vloženo po poteku tega roka, če ga je prejelo, preden je odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu drugega udeleženca. Roki za vložitev predloga za obnovo postopka so določeni v Zakonu o pravdnem postopku, ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. člen ZNP). Kot sta pravilno ugotovili sodišči prve in druge stopnje, je M.S. vložil predlog prepozno, saj je ob vložitvi predloga dne 14.6.1993 preteklo več kot pet let, odkar je dne 6.1.1987 postal pravnomočen sklep o določitvi imetnika stanovanjske pravice z dne 4.11.1986.
postopek za ureditev mej - mejni ugotovitveni postopek po ZZK - zahteva za varstvo zakonitosti
Čeprav bi bil glede sporne meje dosežen sporazum v mejnem ugotovitvenem postopku po določilih 11. do 17. člena ZZK (zahteva za varstvo zakonitosti oporeka obstoju dokaza o takšnem sporazumu v dosedanjih podatkih spisa, sodišči pa ga v obrazložitvi tudi izrecno ne omenjata), takšen sporazum v tem sodnem postopku za ureditev meje po 131. čl. in nasl. ZNP, v katerem predlagatelj med drugim zatrjuje, da je parcelo št. 1674/3 leta 1977 prevzel v okviru drugačne zahodne posestne meje od sporne, ne more imeti pomena negativne procesne predpostavke. Vpliva lahko le na nadaljnji obseg upravičenj, ki so bila predmet razpolaganja z njim ter s tem na utemeljenost predloga za ureditev meje v nepravdnem postopku, če bi se ta urejala na podlagi močnejše pravice.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01175
ZD člen 163.ZNP člen 34.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78), ki ureja zapuščinski postopek, ne predvideva izrednega pravnega sredstva revizije. V 224.čl. vsebuje le določbo o obnovi postopka, ki je ne dopušča, ampak napotuje stranke, da uveljavljajo svojo pravico v pravdi. V nepravdnih postopkih, kamor po svoji naravi spada tudi zapuščinski postopek, pa revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Sodišče druge stopnje nima prav, ko meni, da je revizija v zapuščinskem postopku dovoljena, ker se zanj po 163.čl. ZD subsidiarno uporabljajo določbe pravdnega postopka. Te določbe ni mogoče uporabiti glede dovoljenosti izrednih pravnih sredstev, ki so po Zakonu o pravdnem postopku urejena tako, da ustrezajo tej vrsti postopka. Pri takem položaju ni zakonske podlage, da bi bila revizija v zapuščinskem postopku dovoljena.
NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS01036
ZPSPP člen 37.
odškodnina za prenos pravice uporabe na poslovnih prostorih
Predlagateljica je prenesla na nasprotnega udeleženca pravico uporabe na poslovnih prostorih na podlagi tedaj veljavnega 37.čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.l.SRS, št. 18/74). Odškodnina za prenos pravice uporabe je bila pravilno določena v višini ugotovljenih neamortiziranih investicij. Uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava tako ni podan.
Zaradi koristi revidenta ni mogoče dopustiti, da zaradi tega, ker ni sposoben sestaviti vsebinsko ustreznih vlog, ne bi bil deležen ustreznega pravnega varstva. Zato je treba v njegovem interesu zagotoviti, da bo postavljeni skrbnik skrbel in tudi odgovarjal za pravilno zaščito njegovih resničnih interesov.
zahteva za varstvo zakonitosti - nastanek etažne lastnine - solastnina - skupni prostor - posamezen del stavbe - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja
Namembnost posameznih prostorov na podstrešju, v kleti (v konkretnem primeru tudi v pritličju ter medetaži med prvim nadstropjem in podstrešjem) je v posameznih stavbah lahko različna. Če ni jasno, kateri del kleti ali podstrešja je skupni prostor, kateri pa posamezni del stavbe, potem o stavbi v etažni lastnini ni mogoče govoriti (primerjaj 26. člen zakona o pravicah na delih stavb, Ur.l. SRS, št. 19/76. Etažna lastnina posameznega dela in solastnina na tej isti stavbi ne moreta obstajati hkrati, ker se ti dve "lastnini" izključujeta. Solastninski delež je po 1. odstavku 13. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vselej določen v sorazmerju s celoto (idealni del), etažna lastnina pa obstaja na posameznem delu stavbe.
postopek za ureditev mej - narok na kraju samem - skica - pravila za določitev meje
Poravnava, ki je bila v nepravdnem postopku sklenjena med pravdnima strankama na tak način, da sta se pravdni stranki na prvem naroku, ki je bil opravljen na sodišču in ne na kraju samem, dogovorili, "da naj meja poteka po mapi" ni le "vprašljiva", kot je v razlogih svoje odločbe zapisalo pritožbeno sodišče, ampak predstavlja poravnavo, s katero se meja med zemljišči udeležencev nepravdnega postopka ni uredila po postopku in na način, ki je predpisan v ZNP. Zato s to poravnavo meja ni bila urejena, urejena pa tudi niso bila lastninska razmerja, ki so med pravdnima strankama sporna v tej pravdni zadevi.
revizija - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - stanovanjski spor
Stanovanjski spori imajo za podlago lastninskopravna ali najemna razmerja, ki pa imajo le premoženjskopravno naravo. Določilo 111. člena zakona o nepravdnem postopku torej kot izjema za dovoljenost revizije ne prihaja v poštev.
postopek za ureditev mej - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - uveljavljanje močnejše pravice v pravdi - sklepčnost tožbenega zahtevka
V postopku zaradi ugotovitve močnejše pravice mora tisti, ki se na močnejšo pravico sklicuje, zahtevati ugotovitev lastninske pravice ali pravice uporabe na delu sosednjega zemljišča in izročitev tega dela njemu. Z ugotovitvijo lastninske pravice oz. pravice uporabe na delu tujega zemljišča in izročitvijo tega dela upravičenec doseže tudi prestavitev meje. Če sodišče zahtevku ugodi, se dotlej sporni del priključi zemljišču v lasti oz. uporabi tistega, ki je uveljavljal močnejšo pravico.
Sklepčnost je pojem materialnega prava. Sodišče razsodi po tožbenem zahtevku samo, če iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Če je odgovor pritrdilen, je tožba sklepčna. Če tožba ni sklepčna, mora sodišče tožbeni zahtevek s sodbo zavrniti (primerjaj Juhart, Pravdni postopek, Lj. 1974, str. 368).
Po 2. odstavku 145. člena ZIKS je zavezanec za plačilo vrednosti premoženja tista družbenopolitična skupnost, ki je premoženje prevzela. Zakon ne določa nobene dodatne okoliščine, ki bi v določenih primerih obveznost prevzemnika zmanjševala ali odpravljala. Tako ugovor nasprotne udeleženke, da ni imela koristi od prevzetega premoženja, za razmerje med udeležencema v tem postopku ni pravno odločilen.
revizija - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o dedovanju
Odločbi nižjih sodišč, ki sta predmet revizijske graje, sta bili izdani v zapuščinskem postopku, ki je glede na določilo 1. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Uradni list SRS 30/86) vrsta nepravdnega postopka. Če v Zakonu o dedovanju (ZD, Uradni list SRS št. 15/86-23/78) v zvezi s postopkom ni posebnih določb, veljajo splošne določbe nepravdnega postopka. Glede dovoljenosti revizije Zakon o dedovanju ne vsebuje posebne določbe. Zato je potrebno uporabiti določilo 34. člena ZNP, po katerem revizija ni dovoljena, če zakon ne določa drugače.
Sodišče druge stopnje je nepravilno zavrglo pritožbo nasprotnega udeleženca, češ da ta zanjo nima pravnega interesa. Prezreti ni mogoče, da je imel nasprotni udeleženec ves čas postopka položaj stranke in da je bila odločitev sodišča prve stopnje v korist predlagateljice pri čemer je nasprotni udeleženec pravico do stanovanja izgubil. Nasprotni udeleženec je medtem kupil sporno stanovanje in ga tudi že naprej prodal. Njegove pravice razpolaganja s tem stanovanjem so odvisne od tega, kako bo dokončno odločeno v konkretnem nepravdnem postopku med njim in predlagateljico. Zato nasprotnemu udeležencu ni mogoče odrekati pravnega interesa za pritožbo.