pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pogoji - dobrovernost - priposestvovalna doba - vštevanje časa - postopek za ureditev mej - sodna poravnava
Predpostavka priposestvovanja je, da ima priposestvovalec stvar zakonsko določeno dobo v dobroverni posesti. Lastninsko pravico lahko pridobi s priposestvovanjem le dobroverni posestnik. M. V., ki naj bi sporno nepremičnino tožnikoma prodala, to ni bila. Zato se tožnikoma čas, ko je imela sporno nepremičnino v nedobroverni posesti M. V., v njuno priposestvovalno dobo ne more všteti (2. odstavek 30. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Kot materialnopravno pravilno zaključujeta tudi nižji sodišči, pa tudi tožnika sama, ki naj bi tako po ugotovitvah nižjih sodišč kot tudi po lastnih trditvah posest na sporni nepremičnini pridobila šele v letu 1989 (šele takrat je lahko začela teči njuna priposestvovalna doba - 1. odstavek 30. člena ZTLR), zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (ob upoštevanju že navedenih razlogov za to, da v obravnavanem primeru določbe 2. odstavka 30. člena ZTLR zaradi nedobrovernosti M. V. ni mogoče uporabiti), ne izpolnjujeta, saj je doba, v kateri naj bi imela sporno nepremičnino v dobroverni posesti, bistveno krajša od dobe, ki jo določa zakon (28. člen ZTLR).
Materialnopravno pravilnost odločitve sodišč druge in prve stopnje potrjuje tudi dejstvo, da je bila med pravdnima strankama v nepravdnem postopku, ki je bil v teku pod opr. št. N 302/93, sklenjena dne 18.6.1993 sodna poravnava, s katero je bila urejena meja tudi glede nepremičnine, ki je predmet spora v tej pravdni zadevi. V mejnih sporih, ki so v teku pred sodiščem, gre namreč v bistvu za spore o lastninski pravici na zemljišču. V nepravdnem postopku, ki je bil v teku pod opr. št.N 302/93 je sedanji toženec kot predlagatelj nepravdnega postopka izrecno zatrjeval, da je lastnik sedaj sporne nepremičnine št. 2729/16, k.o..., sedanja tožeča stranka, ki je v nepravdnem postopku sodelovala kot nasprotni udeleženec, pa je z njim sklenila sodno poravnavo, v kateri je bilo izrecno navedeno, "da se meja med parc. št. 2729/16 k.o.., ki je last M. V. iz...določi...... ". Poleg dejstva, da je v sklenjeni poravnavi izrecno ugotovljeno, da je toženec lastnik sporne nepremičnine, pa ni nepomembno tudi dejstvo, da je bila tožeča stranka pred sklenitvijo sodne poravnave, ki ima moč pravnomočne sodbe, s strani nepravdnega sodnika izrecno opozorjena na pravne posledice sklenitve poravnave s tako vsebino, poleg tega pa je bila v nepravdnem postopku tudi kvalificirano zastopana, saj je ob sklenitvi poravnave sodeloval tudi njen odvetnik. Revizijskih trditev, da sta tožnika sklenila sodno poravnavo le zato, ker se jima nepravdni postopek "ni zdel pomemben in je zanju predstavljal le nepotrebno zapravljanje časa", zato ni mogoče upoštevati.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - postopek za določitev najemnika stanovanja
111. člen ZNP ureja nekdanja stanovanjska razmerja po zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS št. 35/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR). Ta razmerja niso bila premoženjska razmerja. Zato je bila po 382. členu ZPP revizija zoper odločitev o stanovanjski pravici dovoljena tudi v pravdnem postopku ne glede na vrednost spornega predmeta.
Po zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP, Uradni list SRS št. 30/86) revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen). Pravica do revizije po ZNP je tako izjema in ne pravilo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02436
ZD člen 128, 128/1, 162, 163, 214, 214/4. ZPP (1977) člen 382, 382/2, 382/3, 389, 389/2, 392, 400, 400/2.ZNP člen 1, 1/2, 34.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - revizija zoper sklep o ugotovitvi obsega zapuščine - omejitev dedovanja - socialna pomoč
Izpodbijani sklep kot del sklepa o dedovanju je sodišče izdalo v zapuščinskem postopku, v katerem se med drugim ugotavlja, katero premoženje sestavlja zapuščina (162. člen ZD) in kar je tudi predmet izpodbijanega sklepa. Dedovanje se lahko omeji do vrednosti prejete socialne ali druge pomoči (prvi odstavek 128. člena ZD), odločitev o tem pa je del sklepa o dedovanju (četrti odstavek 214. člena ZD). Z izpodbijano odločbo je bilo torej odločeno ne le v okviru zapuščinskega postopka, marveč tudi o samem predmetu odločanja v takšnem postopku. Potemtakem ne gre za odločitev, ki ne bi sodila v ta postopek.
DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02451
ZDen člen 60, 62, 64.ZNP člen 19. ZPP (1977) člen 192.
stranke v postopku - zahteva in odločba - udeleženec postopka - sprememba tožbe (predloga) - subjektivna sprememba tožbe - razširitev predloga - interes udeležencev
Glede na posebne določbe Zakona o nepravdnem postopku in Zakona o denacionalizaciji v konkretnem postopku ni mogoče smiselno uporabiti določbe 192.čl. Zakona o pravdnem postopku, po kateri je možna razširitev tožbe na novega toženca le z njegovo privolitvijo. Uporaba take določbe v nepravdnem postopku ne bi zagotavljala možnosti, da bi bili vključeni v postopek vsi, katerih interes bi utegnil biti prizadet s sodno odločbo. Za razširitev zahteve za denacionalizacijo na novega nasprotnega udeleženca tudi ni bilo ovire v 64.čl. Zakona o denacionalizaciji, ki določa rok za vložitev zahteve. V konkretnem primeru je bila predlagateljičina zahteva s potrebnimi elementi iz 62.čl. zakona vložena pravočasno in jo je treba kot tako obravnavati proti vsem nasprotnim udeležencem.
postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - postopek o pridržanju - nadaljevanje zdravljenja - odpust
V postopku za podaljšanje pridržanja se primerno uporabljajo določbe postopka o pridržanju (81. člen ZNP). To pomeni, da mora sodišče v takem postopku ponovno presoditi vse okoliščine, ki so pomembne za odločitev o nadaljnjem pridržanju. Tako mora ponovno obiskati pridržano osebo (74. člen), zaslišati zdravnike in druge osebe (prvi odstavek 75. člena) ter odrediti, da pridržano osebo pregleda izvedenec (drugi odstavek 75. člena). V tem primeru je sodišče postopalo zgolj na podlagi določb drugega odstavka 75. člena ZNP (zaslišalo zdravnika specialista, psihiatra iz druge zdravstvene organizacije). Ker ni postopalo tudi po določbah 74. člena in prvega odstavka 75. člena ZNP (zaslišalo pridržano osebo ter lečeče zdravnike in svojce pridržanca), ni moglo pravilno uporabiti materialnega prava, saj za njegovo uporabo ni ugotovilo vseh potrebnih odločilnih okolnosti, od katerih je odvisna odločitev o tem, ali naj se pridržana oseba še naprej pridrži v psihiatrični zdravstveni organizaciji ali ne.
STANOVANJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02420
ZNP člen 123. ZIP člen 149, 185, 240. ZSR člen 16, 17.
pridobitev stanovanjske pravice ob razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja s prodajo stvari - izvršba na nepremičnine - stanovanjska pravica - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - razdelitev stvari - delitev s prodajo
Prejšnja zakonca, ki sta med trajanjem zakonske zveze pridobila stanovanje kot skupno premoženje, sta imela dve možnosti. Lahko sta se dogovorila, kateri med njima bo ostal v stanovanju (po ZSR) in od drugega (praviloma) odkupil njegov delež, lahko pa sta se dogovorila, da bosta skupno stanovanje prodala tretji osebi in si kupnino razdelila (po ZNP).
Če sta se zakonca strinjala s civilno delitvijo stanovanja, nobeden od njiju pa pred tem ni pridobil pravice do uporabe stanovanja, tistega, ki je ostal v stanovanju, ni mogoče obravnavati kot dolžnika po 149. in 185. členu ZIP.
pritožba v nepravdnem postopku - odločitve o pritožbi - vrnitev zaplenjenega premoženja
Po določilu 3. odstavka 33. člena ZNP lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka, določenega v 3. odstavku 31. člena ZNP (ki določa, da je treba vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa), če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje glede na ugotovljeno procesnopravno situacijo pravilno uporabilo citirane predpise in utemeljeno zavrglo pritožbo revidenta. Izven dvoma je ugotovitev, da bi poseg v sklep sodišča prve stopnje prizadel pravice predlagatelja, ki je izrečno predlagal, da se pritožbi ne ugodi. Zato niso bile podane procesne predpostavke za to, da bi se upoštevala nepravočasna pritožba revidenta.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - sklep o stvarni pristojnosti
Sklep o pristojnosti je bil izdan v postopku, za katerega se uporabljajo določbe ZNP o določitvi odškodnine (100. do 104. člen). Po 103. členu ZNP je revizija dovoljena samo zoper odločbo sodišča druge stopnje o odškodnini (v tem postopku vrnitvi premoženja) in sicer pod pogoji, ki veljajo za premoženjske spore po ZPP. Obravnavani sklep ni odločba o glavni stvari. Sklep, s katerim sodišče odloči, da je stvarno pristojno za odločanje o zahtevku, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Litispendenca s takšnim sklepom ne preneha. Sodišče odloči le o tem, da je podana ena temeljnih procesnih predpostavk za meritorno odločanje (16. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Zato zoper takšen sklep revizija tudi v nepravdnem postopku ni dovoljena.
revizija - dovoljenost revizije - nepravdni postopek
Glede dopustnosti revizije zakon o dedovanju ne vsebuje posebne določbe. Zato je treba uporabiti pravilo 34. člena zakona o nepravdnem postopku, po katerem revizija ni dovoljena, če zakon ne določa drugače.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Stanovanjski zakon (Ur.l. RS št.18/91 in 21/94) v 57. členu ureja postopek za odločanje o tem, kateri od prejšnjih zakoncev ostane ali postane po razvezi zakonske zveze najemnik stanovanja. O tem odloča sodišče v nepravdnem postopku. Vendar v zvezi s tem ni nobene določbe o reviziji. Zato glede na določbo 34.čl. zakona o nepravdnem postopku v postopkih za določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze revizije ni.
revizija - dovoljenost revizije - zapuščinski postopek
Zakon o dedovanju (Ur.l. SR, št. 15/76 in 23/78), v katerem je urejen zapuščinski postopek, ne določa, da je revizija dovoljena, zato zoper sklep o dedovanju, revizijski preizkus ni možen.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02144
ZNP člen 34.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka. Po 34. členu zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86), revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78 - ZD) ne določa, da je revizija dovoljena. Od izrednih pravnih sredstev omenja le obnovo, pa še te ne dopušča, temveč napotuje stranke, da svojo pravico uveljavljajo v pravdi (224. člen ZD). Sklicevanje na ZPP v 163. členu ZD lahko zajema le postopek do pravnomočnosti, ne pa določb, ki jih zaradi narave postopka ni mogoče uporabiti, ne da bi se zakon, ki matično ureja določen postopek (nepravdni postopek na splošno in zapuščinski postopek posebej), o tem izrekel.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01953
ZNP člen 1, 1/3, 34.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - (ne)dovoljenost revizije zoper sklep o dedovanju
Zapuščinski postopek je posebna vrsta nepravdnega postopka. Zakon o dedovanju posebej ureja pravna sredstva v zapuščinskem postopku. Revizije kot izrednega pravnega sredstva ne predvideva. Po 34. čl. zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86 - v nadaljnjem ZNP) revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Po 3. odst. 1. člena ZNP veljajo določbe splošnega dela tega zakona za vse nepravdne postopke, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Zakon o dedovanju ne določa, da bi bila revizija dovoljena.
ZPP (1977) člen 400, 400/3, 112, 112/4.ZNP člen 34.
revizija - revizija zoper sklep o zavrženju - rok - štetje rokov
Po 3. odstavku 400. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, je revizija dovoljena, če je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo. Z dovoljenostjo revizije v takšnih primerih je zakonodajalec dosledno izpeljal ustavno načelo pravice do pritožbe. V nasprotnem primeru bi se lahko postopek pravnomočno končal že na prvi stopnji.
Tožbeni zahtevek na ugotovitev pravne neučinkovitosti pravnomočnosti sklepa nepravdnega sodišča (o razdružitvi solastnine) nima podlage v materialnem pravu.
stanovanjska najemna razmerja - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku
Razmerja, ki temeljijo na najemni pogodbi po stanovanjskem zakonu so premoženjskopravna razmerja, za katera veljajo določbe, kot za ostala premoženjskopravna razmerja. Izjema o dovoljenosti revizije po 2. odst. 111.čl. ZNP za najemna razmerja po stanovanjskem zakonu ne velja.
ZD člen 163, 173, 173/3. ZD (1955) člen 185. ZNP člen 1, 1/2, 34. ZPP (1977) člen 400, 400/2, 382, 382/2, 382/3.
zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - pritožba - nedovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku
Revizija v zapuščinskem postopku ni dovoljena. V zapuščinskem postopku mora inštančno sodišče odločiti tudi o nepravočasni pritožbi proti sklepu o dedovanju pri čemer jo lahko zavrže, med drugim tudi kot prepozno, ji lahko ugodi ali pa jo zavrne kot neutemeljeno.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01704
ZNP člen 34.
dovoljenost revizije - revizija v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka. Po 34. členu zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86), revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78) ne določa, da je revizija dovoljena. Če pa je tako, tudi ni mogoče uporabiti 1. odstavka 400. člena ZPP. Ta določba ureja revizijo v pravdnem postopku.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13.ZNP člen 134, 135, 136, 137, 138, 138/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek za ureditev meje - vsebina sklepa o določitvi meje - skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki
Sodišče prve stopnje mora opraviti narok na kraju samem (134. in 135. člen ZNP) in v skladu s pravili iz 136. člena, določiti mejo. S pomočjo izvedenca geodetske stroke je treba opraviti potrebne izmere in nato napraviti skico, iz katere bo razviden sporni prostor ter meja, ki jo je sodišče določilo. Tako določeno mejo bo sodišče nato moralo natančno opisati v sklepu ter označiti v skici, ki bo sestavni del sklepa. Javni tožilec se pravilno sklicuje na 2. odstavek 138. člena ZNP, po katerem mora sklep o določitvi meje vsebovati natančen opis meje, ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora ter skico zamejničenja.