revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Stanovanjski zakon (Ur.l. RS št.18/91 in 21/94) v 57. členu ureja postopek za odločanje o tem, kateri od prejšnjih zakoncev ostane ali postane po razvezi zakonske zveze najemnik stanovanja. O tem odloča sodišče v nepravdnem postopku. Vendar v zvezi s tem ni nobene določbe o reviziji. Zato glede na določbo 34.čl. zakona o nepravdnem postopku v postopkih za določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze revizije ni.
revizija - dovoljenost revizije - zapuščinski postopek
Zakon o dedovanju (Ur.l. SR, št. 15/76 in 23/78), v katerem je urejen zapuščinski postopek, ne določa, da je revizija dovoljena, zato zoper sklep o dedovanju, revizijski preizkus ni možen.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02144
ZNP člen 34.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka. Po 34. členu zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86), revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78 - ZD) ne določa, da je revizija dovoljena. Od izrednih pravnih sredstev omenja le obnovo, pa še te ne dopušča, temveč napotuje stranke, da svojo pravico uveljavljajo v pravdi (224. člen ZD). Sklicevanje na ZPP v 163. členu ZD lahko zajema le postopek do pravnomočnosti, ne pa določb, ki jih zaradi narave postopka ni mogoče uporabiti, ne da bi se zakon, ki matično ureja določen postopek (nepravdni postopek na splošno in zapuščinski postopek posebej), o tem izrekel.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01953
ZNP člen 1, 1/3, 34.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - (ne)dovoljenost revizije zoper sklep o dedovanju
Zapuščinski postopek je posebna vrsta nepravdnega postopka. Zakon o dedovanju posebej ureja pravna sredstva v zapuščinskem postopku. Revizije kot izrednega pravnega sredstva ne predvideva. Po 34. čl. zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86 - v nadaljnjem ZNP) revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Po 3. odst. 1. člena ZNP veljajo določbe splošnega dela tega zakona za vse nepravdne postopke, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Zakon o dedovanju ne določa, da bi bila revizija dovoljena.
ZPP (1977) člen 400, 400/3, 112, 112/4.ZNP člen 34.
revizija - revizija zoper sklep o zavrženju - rok - štetje rokov
Po 3. odstavku 400. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, je revizija dovoljena, če je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo. Z dovoljenostjo revizije v takšnih primerih je zakonodajalec dosledno izpeljal ustavno načelo pravice do pritožbe. V nasprotnem primeru bi se lahko postopek pravnomočno končal že na prvi stopnji.
Tožbeni zahtevek na ugotovitev pravne neučinkovitosti pravnomočnosti sklepa nepravdnega sodišča (o razdružitvi solastnine) nima podlage v materialnem pravu.
stanovanjska najemna razmerja - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku
Razmerja, ki temeljijo na najemni pogodbi po stanovanjskem zakonu so premoženjskopravna razmerja, za katera veljajo določbe, kot za ostala premoženjskopravna razmerja. Izjema o dovoljenosti revizije po 2. odst. 111.čl. ZNP za najemna razmerja po stanovanjskem zakonu ne velja.
ZD člen 163, 173, 173/3. ZD (1955) člen 185. ZNP člen 1, 1/2, 34. ZPP (1977) člen 400, 400/2, 382, 382/2, 382/3.
zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - pritožba - nedovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku
Revizija v zapuščinskem postopku ni dovoljena. V zapuščinskem postopku mora inštančno sodišče odločiti tudi o nepravočasni pritožbi proti sklepu o dedovanju pri čemer jo lahko zavrže, med drugim tudi kot prepozno, ji lahko ugodi ali pa jo zavrne kot neutemeljeno.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01704
ZNP člen 34.
dovoljenost revizije - revizija v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka. Po 34. členu zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86), revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78) ne določa, da je revizija dovoljena. Če pa je tako, tudi ni mogoče uporabiti 1. odstavka 400. člena ZPP. Ta določba ureja revizijo v pravdnem postopku.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13.ZNP člen 134, 135, 136, 137, 138, 138/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek za ureditev meje - vsebina sklepa o določitvi meje - skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki
Sodišče prve stopnje mora opraviti narok na kraju samem (134. in 135. člen ZNP) in v skladu s pravili iz 136. člena, določiti mejo. S pomočjo izvedenca geodetske stroke je treba opraviti potrebne izmere in nato napraviti skico, iz katere bo razviden sporni prostor ter meja, ki jo je sodišče določilo. Tako določeno mejo bo sodišče nato moralo natančno opisati v sklepu ter označiti v skici, ki bo sestavni del sklepa. Javni tožilec se pravilno sklicuje na 2. odstavek 138. člena ZNP, po katerem mora sklep o določitvi meje vsebovati natančen opis meje, ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora ter skico zamejničenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS01424
ZPP (1977) člen 187, 288, 288/2.ZDen člen 5, 56.ZNP člen 9.
ugotovitvena tožba - nepravdni postopek - napotitev na pravdo - pravni interes - zahteva za denacionalizacijo iz 5 člena ZDen (prehod stvari ali premoženja v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Pravdno sodišče mora pri ugotovitveni tožbi po uradni dolžnosti paziti, če ima tožeča stranka na taki tožbi pravni interes (187. čl. ZPP). Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da za vložitev tožbe s takim zahtevkom tožnica nima pravnega interesa. Napotitveni sklep sodišča v nepravdnem postopku, kjer se obravnava predlog za denacionalizacijo, ne more biti ovira za presojo pravdnega sodišča. Upoštevati je treba, da po 56. čl. Zakona o denacionalizaciji odloča o zahtevah po 5. čl. sodišče v nepravdnem postopku, kjer se ugotavlja, če so za vrnitev premoženja podani vsi pogoji iz 5. čl. Nepravdno sodišče tako v konkretnem primeru ni imelo v zakonu določenega pooblastila, da nepravdni postopek prekine in napoti stranke na pravdo.
ZPP (1977) člen 400, 400/3, 358, 358/3.ZNP člen 37.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - postopek denacionalizacije - dovoljenost pritožbe zoper sklep o umiku predloga
Določba drugega odstavka 56. čl. Zakona o denacionalizaciji, se nanaša le na odločitev o sami zahtevi za denacionalizacijo, ne pa na postopek za izdajo začasne odredbe, za katero veljajo določbe Zakona o izvršilnem postopku, ki vsebuje v 9. čl. določbo, da revizija ni dovoljena. Ta splošna določba velja ne glede na to, v katerem postopku se odloča o začasni odredbi.
Za dovoljenost revizije tudi ne pride v poštev določba 1. odst. 400. čl. ZPP, ker z odločitvijo o začasni odredbi postopek ni pravnomočno končan. Pač pa je treba upoštevati določbo 3. odst. 400. čl. ZPP, po kateri je revizija vselej dovoljena proti sklepu, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo.
Ker predlagateljičino razpolaganje s predlogom za izdajo začasne odredbe ni omejeno z nobenim predpisom, ga je lahko kadarkoli umaknila. Zato tudi noben udeleženec ni upravičen do pritožbe proti sklepu sodišča, s katerim je vzelo umik predloga na znanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - pridobitev lastninske pravice na stavbnem zemljišču
Prenos lastninske pravice v korist kupca na nepremičninah, ki so v družbeni lastnini, na podlagi pogodbe med družbenim podjetjem in fizično osebo, je v nasprotju s 4. čl. zakona o prometu z nepremičninami. Gre za kogentno normo, katere kršitev ima za posledico ničnost.
lastninska pravica - pridobitev - gradnja na tujem zemljišču - razmerja med solastniki
Iz navedb tožene stranke, ki jim tožeča ni oporekala, izhaja, da so ostali solastniki soglašali s sporno gradnjo (l. št. 5), tožnik pa je, ko je bil zaslišan kot stranka, med drugim izpovedal: "...nova hiša me ne moti, pa me moti in me bo motila tako dolgo, dokler me ne bodo izplačali..." (l. št. 17). V takšni situaciji, upoštevaje ob tem še revizijske navedbe, iz katerih izhaja, da je v teku postopek za delitev stvari v solastnini, tožbeni zahtevek na odstranitev sporne gradnje ne more biti utemeljen (prim. 122. čl. ZNP).
revizija - dovoljenost revizije - razveza zakonske zveze - spor o najemnem razmerju
Po spremembi stanovanjske zakonodaje, ki je sledila uveljavitvi ZNP (uveljavitev SZ in prenehanje veljavnosti ZSR), glede na temeljno razliko med stanovanjsko pravico njenega imetnika v stanovanjskem razmerju po ZSR na eni strani in pogodbenimi pravicami najemnika v stanovanjskem najemnem razmerju po SZ na drugi strani - določba 2. odst. 111. člena ZNP ni uporabna v nepravdni zadevi, v kateri sodišče na podlagi določbe 2. odst. 57. člena SZ odloči, kateri izmed razvezanih zakoncev bo ostal ali postal najemnik stanovanja. To pa pomeni, da v taki nepravdni zadevi ni dovoljena revizija (34. člen ZNP).
ZPP (1977) člen 423, 423/3, 425, 425/1.ZNP člen 37.
obnova postopka - pravočasnost
Po 30. členu Zakona o nepravdnem postopku lahko udeleženci vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, kolikor imajo za to pravni interes. Tak udeleženec mora vložiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila izpodbijana odločba najkasneje vročena. Izjemoma upošteva sodišče pravno sredstvo, vloženo po poteku tega roka, če ga je prejelo, preden je odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu drugega udeleženca. Roki za vložitev predloga za obnovo postopka so določeni v Zakonu o pravdnem postopku, ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. člen ZNP). Kot sta pravilno ugotovili sodišči prve in druge stopnje, je M.S. vložil predlog prepozno, saj je ob vložitvi predloga dne 14.6.1993 preteklo več kot pet let, odkar je dne 6.1.1987 postal pravnomočen sklep o določitvi imetnika stanovanjske pravice z dne 4.11.1986.