nepravdni postopek - poslovna sposobnost - delni odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - dokazovanje - izvedenec - ponovitev dokaza - predlog za postavitev novega izvedenca
Sodišče mora v skladu z 254. členom ZPP ponoviti dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Ker sodišče prve stopnje v konkretni zadevi pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, prav tako nanje ni opozoril nasprotni udeleženec, ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca.
nepravdni postopek - prisilno pridržanje v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje brez privolitve - litispendenca - poslovna sposobnost - vodenje več ločenih postopkov
Napačno je tudi revidentovo stališče, da bi moral v nastalem položaju obveljati tisti sklep, ki predstavlja manjši poseg v njegove pravice in temeljne svoboščine. Tu namreč ne gre za kazenskopravni ukrep, ki bi lahko narekoval takšno pravno sklepanje, marveč gre za omejitev nekaterih ustavnih pravic nasprotnega udeleženca zaradi varstva (prav tako ustavno varovanih) dobrin, ki so navedene v prvi alineji 39. člena ZDZdr (življenje, zdravje, premoženje). Predmet presoje revizijskega sodišča je zato zamejen z vrednotesnjem (ne)sorazmernosti posega v ustavne pravice nasprotnega udeleženca po zakonsko konkretiziranih merilih iz 39. člena ZDZdr.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/1-8.
nepravdni postopek - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve - pridržanje na varovanem oddelku - ogrožanje lastnega zdravja - načelo sorazmernosti - načelo izbire milejšega ukrepa
ZDZdr kot temeljno načelo uveljavlja načelo sorazmernosti in načelo izbire milejšega (za zadržano osebo manj omejevalnega) ukrepa. Sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico pod posebnim nadzorom brez privolitve je skrajen ukrep, previden za primere, ko noben milejši ukrep ne zadošča.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017760
ZNP člen 34. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367b, 367b/3, 367č, 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - nepopolna vloga - priloge - pravnomočna sodba sodišča druge stopnje - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit, sodišče vlogo zavrže (367. č člen ZPP).
V postopku za ureditev meje revizija ni dovoljena.
Revizije ni mogoče dopustiti, če predlogu ni priložena pravnomočna odločba sodišča druge stopnje (tretji odstavek 367. b člena ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017583
ZRPPN člen 55, 55/2. ZNP člen 103.
razlastitev - nepravdni postopek - določitev odškodnine zaradi razlastitve - premožensjka škoda - izguba dobička - vrednost nepremičnine - višina odškodnine - obresti
Podlaga za določitev trenutka, ko pričnejo teči zakonske zamudne obresti, je določba 55. člena ZRPPN. Skladno z njo mora razlastitveni upravičenec odškodnino plačati v tridesetih dneh po pravnomočnosti odločbe o določitvi odškodnine; zakonske zamudne obresti torej pričnejo teči prvi dan po izteku tega roka, če odškodnina ni plačana.
ZNP člen 34. ZPP člen 86, 86/3, 374, 374/3I, 384, 384/3.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za določitev nujne poti - laična vloga - opravljen državni pravniški izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku revizija ni dovoljena. Prav tako sta nasprotna udeleženca sama vložila predlog za dopustitev revizije, nista pa priložila dokaza, da imata opravljen pravniški izpit.
ZPP člen 142, 262, 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZNP člen 37, 39, 39/1, 44, 47, 48, 50. ZZZDR člen 211, 212.
nepravdni postopek - poslovna sposobnost - delni odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - zdravniški pregled udeleženca - zaslišanja udeleženca - prisilna privedba - izvedensko mnenje
Postopanje udeleženca v različnih sodnih postopkih nedvomno izkazuje obstoj njegove značajske napake, ki je takšna, da že vpliva na njegovo sposobnost skrbeti zase in za svoje pravice in koristi na področju delovanja v sodnih postopkih (44. člen ZNP). Revizijsko sodišče pritrjuje pritožbenemu sodišču, da ugotovljena dejanja udeleženca kažejo na njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo. Ugotovljena motnja vpliva predvsem na udeleženčevo sposobnost presoje, ali je nek postopek razumno začeti, saj je do svojega ravnanja povsem nekritičen. Pri udeležencu gre za kverulanstvo, ki se kaže v pretežni meri na sodnem področju, zato je odločitev pritožbenega sodišča, da je ugotovljena potreba za odvzem poslovne sposobnosti (le) na sodnem področju, ne pa tudi širše, pravilna (50. člen ZNP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017488
ZPP člen 371, 371/2. OZ člen 198. SPZ člen 37, 37/1, 66, 66/1, 69, 69/1.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - ureditev razmerij med solastniki - delitev stvari v solastnini - uporaba solastne stvari neupravičena pridobitev - uporabnina - privolitev v prikrajšanje - začasna odredba - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja
Dejstvo, da je tožnik zahteval delitev solastnine oziroma izkazal interes zanjo, še ne pomeni oziroma ne predpostavlja, da je zahteval souporabo solastne nepremičnine. Uporaba in delitev (so)lastne nepremičnine sta torej dve povsem različni upravičenji, ki izhajata iz (so)lastninske pravice (prvi odstavek 37. člena, prvi odstavek 66. člena in prvi odstavek 69. člena SPZ). Postopek za delitev stvari v solastnini in postopek za ureditev razmerij med solastniki (v okviru katerega je mogoče tudi nadomestiti neobstoj dogovora glede uporabe solastne nepremičnine) sta tudi dva različna postopka, ki sta v Zakonu o nepravdnem postopku urejena vsak zase. Že zato ne drži tožnikovo sklepanje, da je kot predlagatelj delitvenega postopka izrazil tudi željo po spremembi uporabe solastne stvari oziroma da se ne strinja več s tem, da solastno stanovanje izključno uporablja toženka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017481
ZDZdr člen 42, 42/2, 47, 47/1, 75. URS člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 35, 51, 51/3. ZPP člen 339, 339/2-8. ZNP člen 37.
nepravdni postopek - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pravica do varstva osebne svobode - zastopanje - pravica do svobodne izbire odvetnika - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - nujen postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nasprotni udeleženec si je izbral odvetnika, ki je v njegovem imenu in na njegov račun opravljal procesna dejanja. S tem, ko je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu z namenom, da ga zastopa na naroku, s sklicevanjem na nujnost postopka, postavilo odvetnico po uradni dolžnosti, je kršilo njegovo pravico do svobodne izbire odvetnika iz tretjega odstavka 19. člena URS.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Trditve nasprotnih udeležencev, ki se nanašajo na samo hitrost postopka, odločanje o pospešitvenih sredstvih in obrazložitev teh odločb, način vodenja postopka ter način poslovanja sodnega osebja s strankami za odločitev o delegaciji pristojnosti po 67. členu ZPP niso pravno odločilne. Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Enako velja za trditve o procesnih razpolaganjih predlagateljev v različnih postopkih.
ODŠKODNINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017358
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZZZDej člen 47, 49. ZNP člen 70. OZ člen 179.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do osebne svobode - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost zdravstvene ustanove - psihiatrična bolnišnica - prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnine
Razlog, da je zakonodajalec navedel praktično enake kumulativno zahtevane pogoje kot v 70. členu ZNP tudi v ZZDej je v tem, da jih tudi zdravnik zaradi povezave z duševno boleznijo oziroma duševno motnjo ocenjuje praviloma res z medicinskega vidika, vendar pa ne izključno s tega vidika.
Pomanjkljiva presoja okoliščin iz 49. člena ZZDej pomeni nedopustno zdravnikovo in s tem tudi toženkino ravnanje.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017202
ZIKS člen 145a, 145b, 145c, 145č. ZDen člen 64, 64/1. ZPP člen 286, 286/1. ZNP člen 5, 7, 21, 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - odlok AVNOJ - - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odločba Ustavnega sodišča - nepravdni postopek - prekluzija
Stališče, da je že zaradi uresničitve cilja odprave krivic, ki je nedvomno skupen obema ureditvama (ZDen in ZIKS), v obravnavani zadevi kot podlago podržavljenja treba šteti navedeno sodbo II Snč 121/45 z dne 3. 8. 1945, je v nasprotju tako z deloma različno ureditvijo pogojev vračanja po obeh zakonih (npr. rok za vložitev zahteve) kot tudi z načinom, na katerega je bila izenačenost pravnega položaja upravičencev glede na cilj vračanja po ZDen in ZIKS uporabljena v odločbi Ustavnega sodišča Up-969/08. Nosilno stališče iz navedene odločbe Ustavnega sodišča ne velja vselej, kadar sodišče odloča o zahtevkih, vloženih na podlagi določb ZIKS, in je sporna pravna podlaga podržavljenja oziroma pravna podlaga zahtevka za uveljavitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja, temveč le tedaj, ko gre za enako dejansko in pravno situacijo. V obravnavani zadevi niti z vidika pravočasnosti zahteve po določbah ZDen niti z vidika vsebine zemljiškoknjižnih podatkov o podlagi prenosa premoženja v državno last ne gre za primerljivo situacijo.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017118
ZPP člen 5, 286a, 286b, 339, 339/2-8, 339/2-14. ZNP člen 118. OZ člen 99.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - ugovor izključne lastnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugovor večjega deleža ni zgolj nekaj manj, pač pa je nekaj drugega od ugovora izključne lastnine.
Načelno drži, da je mogoče v pravdnem postopku zahtevati le ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, šele po pravnomočni odločitvi v takem postopku pa zahtevati delitev skupnega premoženja po pravilih nepravdnega postopka.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017014
ZIKS člen 145, 145/1, 145č, 145č/1. ZDen člen 24, 24/1, 25, 60, 61, 61/2, 62, 62/2, 62/2-c. ZD člen 10, 10/1, 221. ZNP člen 19, 19/1, 20, 20/1, 21, 30, 30/1. ZPP člen 350, 350/2, 367, 367/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja - predlagatelj - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - zakonito dedovanje - dedni red - krog zakonitih dedičev - postopek uveljavlja pravic - nepravdni postopek - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - stranska intervencija - pravni interes - najemno razmerje - oblika vrnitve zaplenjenega premoženja - obseg revizijskega preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o dopustitvi udeležbe - zavrženje revizije
Revizijsko sodišče se je že izreklo o tem, da je zaplenjeno premoženje tudi po določbi prvega odstavka 145. člena ZIKS treba vrniti tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno zaplenjeno, ga po njegovi smrti vrniti v njegovo zapuščino, vprašanje dedovanja pa ni stvar tega postopka. Takšno stališče je glede na okoliščine konkretnega primera uporabljivo tudi v konkretnem primeru, ki je bil pravočasno uveden na podlagi predloga aktivno legitimirane predlagateljice, ki kot nečakinja upravičenca sodi v krog njegovih zakonitih dedičev.
Obstoj dediča bližnjega dednega reda (vnuka), ki se je pozneje pridružil predlogu predlagateljice, ne izključuje njene legitimacije. Glede na naravo nepravdnega postopka, v katerem sodišče odloča o spornem razmerju oziroma stanju (21. člen ZNP v zvezi s prvim odstavkom 145.č člena ZIKS), je imel predlagatelj že od uvedbe postopka status (materialnega) udeleženca, čeprav je tedaj v postopku (formalno) sodelovala le predlagateljica. Medsebojno izključevanje zakonitih dedičev na podlagi oddaljenosti dednih redov v takem primeru ne more utemeljevati zavrnitve predloga za vrnitev premoženja obsojencu, temveč bo lahko aktualno šele v poznejšem zapuščinskem postopku, ki bo izveden, če bo predlogu o vrnitvi premoženja pravnomočno ugodeno.
Pri odškodnini zaradi razlastitve je potrebno upoštevati, da obstajajo nekatere pomembne razlike v primerjavi s civilnopravnim odškodninskim zahtevkom. Pri odškodninski odgovornosti je dolžan odškodninski zavezanec vzpostaviti oškodovancu premoženjsko stanje, ki bi ga imel, če do škodnega dogodka ne bi prišlo. Odškodnina zajema dejansko škodo in izgubljeni dobiček ter se odmerja zgolj na podlagi oškodovančevega interesa. Razlastitev pa ni protipravna in je izvedena v javnem interesu, zato gre pri odškodnini za razlastitev za izravnavo med javnim in zasebnim interesom. Ta lahko ustreza polni odškodnini, lahko pa je tudi nižja, saj se pri odmeri ne upošteva le interesa prizadetega, temveč se njegov interes tehta z javnim, oziroma se ugotavlja, v kolikšni meri žrtev presega znosno breme življenja v skupnosti. Zato mora v določenih situacijah razlaščenec na lastno breme prevzeti določeno škodo, zato ni nujno, da odškodnina za razlastitev zajema tudi (ves) izgubljeni dohodek.
S pravno priznanim izpadom dohodka, do povračila katerega je razlaščeni upravičen, ni zaobjet tudi trajni izpad dohodka, povezan s prilagoditvijo dejavnosti, ki se je na ali v zvezi z razlaščenimi nepremičninami opravljala. Zato z izpodbijano sodbo priznana odškodnina za stranske stroške (večji stroški reje zaradi stroškov dovoza zelene krme v hlev, izpad dohodka zaradi zmanjšane prireje mleka) kot posledica spremembe iz pašne v hlevsko govedorejo ni pravno priznana škoda, ki je pokrita z odškodnino za razlastitev.
ZDZdr člen 30, 41, 41/1. ZPP člen 25. ZNP člen 37.
spor o pristojnosti - jezikovna razlaga zakona - izbirna krajevna pristojnost - predlog za zdravljenje brez privolitve nasprotnega udeleženca - bivališče nasprotnega udeleženca
Prvi odst. 41. čl. ZDZdr uzakonja izbirno krajevno pristojnost; predlagatelju torej daje možnost, da vloži predlog pri sodišču splošne pristojnosti (na območju katerega ima oseba stalno prebivališče) ali pri sodišču posebne pristojnosti (na območju katerega ima oseba začasno prebivališče)
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda
V obravnavnem primeru so kumulativno izpolnjeni pogoji za zdravljenje zadržanega v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja temeljijo na konkretno ugotovljenih okoliščinah, kar je zlasti zavračanje hrane, zaradi česar je že močno shujšal. Nadalje sta sodišči ugotovili, da zadržani boleha za paranoidno shizofrenijo, zaradi katere je motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Sodišči sta ugotovili vzročno zvezo med duševno motnjo zadržanega in njegovim ogrožanjem lastnega zdravja, kot tudi, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zadržani do svojega stanja ni kritičen in se potrebe po zdravljenju ne zaveda.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je takoj po vrnitvi nasprotnega udeleženca v domače okolje, kljub obiskom izvajalk zavoda ... na domu in obiskom patronaže, ki je zagotavljala redno uživanje zdravil, zaradi konfliktov med člani družine prihajalo do agresivnih izpadov nasprotnega udeleženca, je po oceni Vrhovnega sodišča pravilna odločitev obeh sodišč, da so izpolnjeni pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ Hrastovec brez njegove privolitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost
Med okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja, ne sodijo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče, saj institut delegacije pristojnosti ni namenjen in
ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo.