ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1-1, 39/1-2. ZNP člen 37.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna motnja - nujnost zdravstvene oskrbe
Podatki iz pacientove medicinske dokumentacije o večkratnih poskusih samomora in nujnosti zdravstvene oskrbe po samopoškodbi roke ob diagnosticirani duševni motnji z nesposobnostjo realitetne presoje in obvladovanja ravnanja utemeljujejo oceno o dopustnosti sprejema na zdravljenje brez privolitve zaradi resnega in konkretnega hudega ogrožanja svojega življenja in zdravja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017994
ZPP člen 286, 286/1. ZNP člen 7, 37, 99. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odškodnina - odločba Ustavnega sodišča - nepravdni postopek - prekluzija v nepravdnem postopku
V obravnavani zadevi je prišlo do prehoda premoženja že po samem Odloku AVNOJ dne 6. 2. 1945 in kasnejša zaplemba v kazenskem postopku (sodba II Snč 121/45
z dne 3. 8. 1945) ni pravno upoštevna, saj je premoženje prešlo v državno last že pred njeno izdajo. Odločbe zaplembenih komisij in sklepi sodišč so bile le dekleratorne odločbe o izvršitvi zaplembenega premoženja, ki je bilo pred tem v konkretnem primeru podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ (5. člen Zakona o zaplembi premoženja in izvrševanju zaplembe; Ur. l. SFRJ, št. 16/46). Kljub izrečeni zaplembi s kazensko sodbo premoženje ni bilo odvzeto s tem aktom, ker ga v trenutku, ko je bila izrečena sodba pravnomočna, obsojena oseba ni več imela.
Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah in sta zato sodišči pri odločitvi o pravni podlagi podržavljenja pravilno upoštevati tudi zaplembeno odločbo z dne 27. 8. 1945, ki jo je nasprotna udeleženka predložila po naroku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek - prebivališče udeleženca nepravdnega postopka - registracija bivališča v RS - ordinacija pristojnosti
Glavni navezni okoliščini za določitev krajevne pristojnosti po ZNP predstavljata bodisi stalno bodisi začasno prebivališče udeleženca v času vložitve predloga oziroma v času pričetka postopka. Vendar udeleženka nima registriranega ne stalnega ne začasnega prebivališča v RS. Tako je nastopila situacija iz petega odstavka 12. člena ZNP, ki določa, da če so za odločanje v nepravdnem postopku pristojna sodišča RS, pa ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, določi krajevno pristojnost sodišča Vrhovno sodišče RS (ordinacija pristojnosti).
NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017905
URS člen 22, 33, 67. ZSZ člen 18, 21, 24, 24/2, 32, 36, 37. ZUreP-1 člen 177, 177/2. ZNP člen 34, 35, 35/1, 103, 104. ZPP člen 70, 247, 254, 254/3, 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odvzem ostalih nepremičnin - bistveno poslabšanje položaja zaradi razlastitve - izgubljeni dohodek - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - zamudne obresti - odškodnina za nemožnost uporabe nepremičnine
V skladu z drugim odstavkom 24. člena ZSZ lahko razlaščenec, kateremu se zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer poteka razlastitev. Namen citirane določbe gotovo ni v tem, da bi pokrila vse, tudi le hipotetično mogoče, uporabe zemljišča. Pri razlagi navedenega pravnega standarda je treba primarno izhajati iz obstoječega položaja, to je obstoječe rabe zemljišč pred razlastitvijo. Poleg tega pa je mogoče upoštevati tudi bodočo rabo zemljišča, vendar le tisto, ki je predvidena (načrtovana) oziroma izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
nepravdni postopek - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v posebnih primerih - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna bolezen
Nižji sodišči sta pravilno uporabili določbo 39. člena ZDZdr, nedvomno pa je bil utemeljen tudi sprejem na zdravljenje preden je bil izpeljan postopek za sprejem brez privolitve. Zaradi bolnikove nenaklonjenosti zdravljenju izpodbijanega ukrepa ni mogoče učinkovito nadomestiti z drugo obliko pomoči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0017791
ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodna zapisnikarica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - nepravdni postopek - ureditev stikov z otrokom
V konkretnem primeru zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča predstavlja prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Okoliščina, da je predlagateljica zaposlena (kot sodna zapisnikarica na pravdnem oddelku) na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, bi lahko ogrozila tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh kot tudi zaupanje nasprotne stranke v nepristranskost sojenje v konkretni zadevi.
nepravdni postopek - poslovna sposobnost - delni odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - dokazovanje - izvedenec - ponovitev dokaza - predlog za postavitev novega izvedenca
Sodišče mora v skladu z 254. členom ZPP ponoviti dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Ker sodišče prve stopnje v konkretni zadevi pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, prav tako nanje ni opozoril nasprotni udeleženec, ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca.
ZNP člen 34, 37. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/4, 367č.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - laični predlog - predlog, ki ga vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku za ureditev meje revizija ni dovoljena in je zato tudi ni mogoče dopustiti.
Predloga za revizijo ne more vložiti stranka sama, če ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
nepravdni postopek - prisilno pridržanje v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje brez privolitve - litispendenca - poslovna sposobnost - vodenje več ločenih postopkov
Napačno je tudi revidentovo stališče, da bi moral v nastalem položaju obveljati tisti sklep, ki predstavlja manjši poseg v njegove pravice in temeljne svoboščine. Tu namreč ne gre za kazenskopravni ukrep, ki bi lahko narekoval takšno pravno sklepanje, marveč gre za omejitev nekaterih ustavnih pravic nasprotnega udeleženca zaradi varstva (prav tako ustavno varovanih) dobrin, ki so navedene v prvi alineji 39. člena ZDZdr (življenje, zdravje, premoženje). Predmet presoje revizijskega sodišča je zato zamejen z vrednotesnjem (ne)sorazmernosti posega v ustavne pravice nasprotnega udeleženca po zakonsko konkretiziranih merilih iz 39. člena ZDZdr.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/1-8.
nepravdni postopek - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve - pridržanje na varovanem oddelku - ogrožanje lastnega zdravja - načelo sorazmernosti - načelo izbire milejšega ukrepa
ZDZdr kot temeljno načelo uveljavlja načelo sorazmernosti in načelo izbire milejšega (za zadržano osebo manj omejevalnega) ukrepa. Sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico pod posebnim nadzorom brez privolitve je skrajen ukrep, previden za primere, ko noben milejši ukrep ne zadošča.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017760
ZNP člen 34. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367b, 367b/3, 367č, 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - nepopolna vloga - priloge - pravnomočna sodba sodišča druge stopnje - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit, sodišče vlogo zavrže (367. č člen ZPP).
V postopku za ureditev meje revizija ni dovoljena.
Revizije ni mogoče dopustiti, če predlogu ni priložena pravnomočna odločba sodišča druge stopnje (tretji odstavek 367. b člena ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017583
ZRPPN člen 55, 55/2. ZNP člen 103.
razlastitev - nepravdni postopek - določitev odškodnine zaradi razlastitve - premožensjka škoda - izguba dobička - vrednost nepremičnine - višina odškodnine - obresti
Podlaga za določitev trenutka, ko pričnejo teči zakonske zamudne obresti, je določba 55. člena ZRPPN. Skladno z njo mora razlastitveni upravičenec odškodnino plačati v tridesetih dneh po pravnomočnosti odločbe o določitvi odškodnine; zakonske zamudne obresti torej pričnejo teči prvi dan po izteku tega roka, če odškodnina ni plačana.
ZNP člen 34. ZPP člen 86, 86/3, 374, 374/3I, 384, 384/3.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za določitev nujne poti - laična vloga - opravljen državni pravniški izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku revizija ni dovoljena. Prav tako sta nasprotna udeleženca sama vložila predlog za dopustitev revizije, nista pa priložila dokaza, da imata opravljen pravniški izpit.
ZPP člen 142, 262, 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZNP člen 37, 39, 39/1, 44, 47, 48, 50. ZZZDR člen 211, 212.
nepravdni postopek - poslovna sposobnost - delni odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - zdravniški pregled udeleženca - zaslišanja udeleženca - prisilna privedba - izvedensko mnenje
Postopanje udeleženca v različnih sodnih postopkih nedvomno izkazuje obstoj njegove značajske napake, ki je takšna, da že vpliva na njegovo sposobnost skrbeti zase in za svoje pravice in koristi na področju delovanja v sodnih postopkih (44. člen ZNP). Revizijsko sodišče pritrjuje pritožbenemu sodišču, da ugotovljena dejanja udeleženca kažejo na njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo. Ugotovljena motnja vpliva predvsem na udeleženčevo sposobnost presoje, ali je nek postopek razumno začeti, saj je do svojega ravnanja povsem nekritičen. Pri udeležencu gre za kverulanstvo, ki se kaže v pretežni meri na sodnem področju, zato je odločitev pritožbenega sodišča, da je ugotovljena potreba za odvzem poslovne sposobnosti (le) na sodnem področju, ne pa tudi širše, pravilna (50. člen ZNP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017488
ZPP člen 371, 371/2. OZ člen 198. SPZ člen 37, 37/1, 66, 66/1, 69, 69/1.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - ureditev razmerij med solastniki - delitev stvari v solastnini - uporaba solastne stvari neupravičena pridobitev - uporabnina - privolitev v prikrajšanje - začasna odredba - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja
Dejstvo, da je tožnik zahteval delitev solastnine oziroma izkazal interes zanjo, še ne pomeni oziroma ne predpostavlja, da je zahteval souporabo solastne nepremičnine. Uporaba in delitev (so)lastne nepremičnine sta torej dve povsem različni upravičenji, ki izhajata iz (so)lastninske pravice (prvi odstavek 37. člena, prvi odstavek 66. člena in prvi odstavek 69. člena SPZ). Postopek za delitev stvari v solastnini in postopek za ureditev razmerij med solastniki (v okviru katerega je mogoče tudi nadomestiti neobstoj dogovora glede uporabe solastne nepremičnine) sta tudi dva različna postopka, ki sta v Zakonu o nepravdnem postopku urejena vsak zase. Že zato ne drži tožnikovo sklepanje, da je kot predlagatelj delitvenega postopka izrazil tudi željo po spremembi uporabe solastne stvari oziroma da se ne strinja več s tem, da solastno stanovanje izključno uporablja toženka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017481
ZDZdr člen 42, 42/2, 47, 47/1, 75. URS člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 35, 51, 51/3. ZPP člen 339, 339/2-8. ZNP člen 37.
nepravdni postopek - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pravica do varstva osebne svobode - zastopanje - pravica do svobodne izbire odvetnika - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - nujen postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nasprotni udeleženec si je izbral odvetnika, ki je v njegovem imenu in na njegov račun opravljal procesna dejanja. S tem, ko je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu z namenom, da ga zastopa na naroku, s sklicevanjem na nujnost postopka, postavilo odvetnico po uradni dolžnosti, je kršilo njegovo pravico do svobodne izbire odvetnika iz tretjega odstavka 19. člena URS.