dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - pripadajoče zemljišče - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZVEtL v 19. členu revizijo sicer res izrecno izključuje zgolj v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine, vendar je ključno, da dovoljenosti revizije (tudi) v postopkih za določitev pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča ne določa.
razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - namembnost nepremičnine - dejanska razlastitev - dejansko stanje nepremičnine - dovoljenost revizije - nepravdni postopek
Posledice t.i. dejanske razlastitve v pravnem redu niso izrecno urejene. Zakonsko besedilo „namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta in dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka“ je pri tej razlastitvi treba razlagati tako, da sodišče pri odmeri odškodnine upošteva vrednost glede na namembnost razlaščene nepremičnine in njeno stanje ob dejanskem odvzemu (t.i. dejanski razlastitvi).
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018510
ZNP člen 37. ZPP člen 86, 91, 91/1. URS člen 19. ZDZdr člen 53.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - nepravdni postopek - postopek sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve - pravica do osebne svobode
V nepravdnem postopku sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve pacienta, ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi postulacijske sposobnosti revidenta, kot jih urejata tretji odstavek 86. in prvi odstavek 91. člena ZPP ob upoštevanju 37. člena ZNP. Smiselna uporaba določb ZPP bi namreč v tovrstnih postopkih lahko pomenila pretiran poseg v pacientkino pravico do osebne svobode (19. člen URS).
nepravdni postopek - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - določitev socialnovarstvenega zavoda - pravica do izjave v postopku - prostorska stiska - izjava socialnovarstvenega zavoda
Ob ugotovitvi, da se vsi trije socialno varstveni zavodi soočajo z enakimi prostorskimi problemi, kot revident, bi bila edina preostala alternativa v resnici le še ta, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi. Ker ni drugega državnega organa, ki bi bil po veljavni zakonodaji pristojen določiti konkretni socialno varstveni zavod, bi bila takšna (ne)odločitev nezakonita in protiustavna. Nezakonita zato, ker bi sodišče ne udejanjilo obveznosti odločiti po drugem odstavku 48. člena ZDZdr. Protiustavna pa zato, ker bi bile ogrožene ustavno varovane dobrine.
Procesno dejstvo, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku na narok ni vabilo revidenta, je sicer resnično. Vendar revizijsko sodišče pojasnjuje, da ga zaradi zagotovitve njegove udeležbe v postopku tudi ni bilo treba in ni bilo dolžno vabiti.
Udeležba socialno varstvenega zavoda v postopku je specifična in mora biti zagotovljena v tolikšnem obsegu, kolikor se sama odločitev nanj nanaša. To pa je, da mu je treba zagotoviti pravico do izjave. Ker Ustava ne terja, da mora biti pravica do izjave nujno zagotovljena na usten način, zadošča, da je zagotovljena pisno (79. člen ZDZdr). Poleg tega mora biti udeležba socialno varstvenega zavoda priznana še tako, da mu je zoper odločitev o odločitvi po drugem odstavku 48. člena ZDZdr zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo. To pomeni, da mora biti socialno varstvenemu zavodu vročen sklep (49. člen ZDZdr), zoper katerega ima v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDZdr tudi izrecno pravico do pritožbe.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - sprejem v varovani oddelek psihiatrične bolnišnice brez privolitve - kapacitete psihiatrične bolnišnice
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da predloga za namestitev v socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom sodišče ne more zavrniti zaradi ugovora zavoda, da nima prostora, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZDZdr določa za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Potreba po stalni oskrbi in varstvu nasprotnega udeleženca, nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka mora imeti prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami zavoda. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pretehtali na eni strani nevarnost za nastanek konfliktne situacije v H. zaradi izjave nasprotnega udeleženca in na drugi strani nevarnost, ki jo predstavlja prezasedenost zmogljivosti v Lukavcih in v Dutovlah, ob tem, da ni bilo dokazano, da je res prav v Hrastovcu med varovanci toliko več oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja. Nedvomno bo država morala zagotoviti vsem trem zavodom z verificiranimi varovalnimi oddelki dodatne prostorske, tehnične in kadrovske zmožnosti, vendar želja revidenta, da bi se to zgodilo v najkrajšem možnem času ne more biti razlog za krajšo namestitev od enega leta.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - izvršitev sodnega sklepa - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - ustreznost namestitve
Potreba nasprotnega udeleženca po stalni oskrbi in varstvu, nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka imajo prednost pred zadržki v zvezi z revidentovimi prostorskimi in kadrovskimi težavami. Te ne smejo biti razlog za neizvajanje nujnega sodnega ukrepa iz 75. člena ZDZdr.
lastninjenje - družbena lastnina - zavod - premoženje zavoda - pravica upravljanja - lastninska pravica ustanovitelja - ekonomski lastnik - aktivna stvarna legitimacija - odškodnina - pravica do določitve odškodnine
Ko je šlo za sodno uveljavljanje zahtevkov, izvirajočih iz lastninskopravnih upravičenj, ki spadajo v okvir pravice upravljanja (uporaba in uživanje), je sodna praksa zavodom v zvezi s tem premoženjem priznala aktivno stvarno legitimacijo kljub temu, da gre za lastnino ustanovitelja. Drugače velja pri zahtevkih, ki se nanašajo na golo pravico razpolaganja, glede katere je lahko pasivno stvarno legitimiran le njen lastnik, torej ustanovitelj zavoda. Takšna porazdelitev stvarne legitimacije med zavodom in njegovim ustanoviteljem, pri kateri je odločilno za uveljavitev katerega lastninskopravnega upravičenja v posameznem primeru gre, tako pokaže, da sporna nepremičnina kljub lastninjenju še ni bila izvzeta iz predlagateljičinih sredstev. Pravica za določitev odškodnine po 73. členu ZDen je v svojem jedru obligacijska terjatev, ki je namenjena varstvu produkcijske sposobnosti denacionalizacijskih zavezancev in s tem neločljivo povezana z upravičenji, ki jih je predlagateljica kot ekonomski lastnik obdržala v okviru pravice upravljanja vse do vrnitve premoženja denacionalizacijskim upravičencem.
pritožba - sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o plačilu sodne takse - plačilni nalog
Ugovor zoper plačilni nalog je bil zavrnjen, ker ni bilo ugotovljeno, da bi bil podan kateri od ugovornih razlogov. Ta sta po določbi prvega odstavka 34. a člena ZST-1 dva: da je bila taksa že plačana in da jo je sodišče napačno odmerilo.
Če ni v opisnem delu plana določena sprememba namembnosti zemljišč na podlagi določitve ureditvenih območij, predvidenih posegov v prostor, potem tudi takšna opredelitev v zgolj grafičnem delu (skici) ne zadostuje za ugotovitev, da je bila spremenjena namembnost zemljišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - solastnina - delitev solastnine - prevzemnik nepremičnine - solastniški delež
Če solastninski upravičenec svoje lastninske pravice ne izvaja v obsegu, do katerega ga opravičuje njegov solastni delež, upoštevaje potrebe solastnikov, ki se nedvomno odražajo tudi v dosedanjem načinu rabe stvari, narekuje določitev prevzemnika, ki v trenutku delitve solastnine izkazuje večjo dejansko oblast nad stvarjo.
nepravdni postopek - razlastitev - odškodnin zaradi razlastitve - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - obresti - revizija zoper odločitev o obrestih - zavrženje revizije
Kadar je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP), medtem ko se obresti in druge postranske terjatve ne upoštevajo, razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek. Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se obresti štejejo za stransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek - splošna krajevna pristojnost - postopek razglasitve za mrtvega - neznano bivališče - kraj, kjer leži nepremičnina
V nepravdnem postopku je splošna krajevna pristojnost določena po stalnem prebivališču, če tega nima, pa po začasnem prebivališču nasprotnega udeleženca oziroma osebe, glede katere se vodi postopek po uradni dolžnosti oziroma edinega v postopku sodelujočega udeleženca (prvi do četrti odstavek 12. člena ZNP). Glede na potek časa ni mogoče sklepanje o prebivanju udeležencev na naslovu, ki izhaja iz kupne pogodbe iz leta 1907. Zato so podane okoliščine iz petega odstavka 12. člena ZNP. Pri določitvi pristojnega sodišča je Vrhovno sodišče upoštevalo zlasti, da sta bila nasprotna udeleženca solastnika nepremičnine, ki leži na območju pristojnosti tega sodišča in da bo to sodišče odločalo v postopku ustanovitve služnosti na nepremičnini nasprotnih udeležencev v korist predlagatelja.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1-1, 39/1-2. ZNP člen 37.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna motnja - nujnost zdravstvene oskrbe
Podatki iz pacientove medicinske dokumentacije o večkratnih poskusih samomora in nujnosti zdravstvene oskrbe po samopoškodbi roke ob diagnosticirani duševni motnji z nesposobnostjo realitetne presoje in obvladovanja ravnanja utemeljujejo oceno o dopustnosti sprejema na zdravljenje brez privolitve zaradi resnega in konkretnega hudega ogrožanja svojega življenja in zdravja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017994
ZPP člen 286, 286/1. ZNP člen 7, 37, 99. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odškodnina - odločba Ustavnega sodišča - nepravdni postopek - prekluzija v nepravdnem postopku
V obravnavani zadevi je prišlo do prehoda premoženja že po samem Odloku AVNOJ dne 6. 2. 1945 in kasnejša zaplemba v kazenskem postopku (sodba II Snč 121/45
z dne 3. 8. 1945) ni pravno upoštevna, saj je premoženje prešlo v državno last že pred njeno izdajo. Odločbe zaplembenih komisij in sklepi sodišč so bile le dekleratorne odločbe o izvršitvi zaplembenega premoženja, ki je bilo pred tem v konkretnem primeru podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ (5. člen Zakona o zaplembi premoženja in izvrševanju zaplembe; Ur. l. SFRJ, št. 16/46). Kljub izrečeni zaplembi s kazensko sodbo premoženje ni bilo odvzeto s tem aktom, ker ga v trenutku, ko je bila izrečena sodba pravnomočna, obsojena oseba ni več imela.
Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah in sta zato sodišči pri odločitvi o pravni podlagi podržavljenja pravilno upoštevati tudi zaplembeno odločbo z dne 27. 8. 1945, ki jo je nasprotna udeleženka predložila po naroku.
NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017905
URS člen 22, 33, 67. ZSZ člen 18, 21, 24, 24/2, 32, 36, 37. ZUreP-1 člen 177, 177/2. ZNP člen 34, 35, 35/1, 103, 104. ZPP člen 70, 247, 254, 254/3, 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odvzem ostalih nepremičnin - bistveno poslabšanje položaja zaradi razlastitve - izgubljeni dohodek - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - zamudne obresti - odškodnina za nemožnost uporabe nepremičnine
V skladu z drugim odstavkom 24. člena ZSZ lahko razlaščenec, kateremu se zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer poteka razlastitev. Namen citirane določbe gotovo ni v tem, da bi pokrila vse, tudi le hipotetično mogoče, uporabe zemljišča. Pri razlagi navedenega pravnega standarda je treba primarno izhajati iz obstoječega položaja, to je obstoječe rabe zemljišč pred razlastitvijo. Poleg tega pa je mogoče upoštevati tudi bodočo rabo zemljišča, vendar le tisto, ki je predvidena (načrtovana) oziroma izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek - prebivališče udeleženca nepravdnega postopka - registracija bivališča v RS - ordinacija pristojnosti
Glavni navezni okoliščini za določitev krajevne pristojnosti po ZNP predstavljata bodisi stalno bodisi začasno prebivališče udeleženca v času vložitve predloga oziroma v času pričetka postopka. Vendar udeleženka nima registriranega ne stalnega ne začasnega prebivališča v RS. Tako je nastopila situacija iz petega odstavka 12. člena ZNP, ki določa, da če so za odločanje v nepravdnem postopku pristojna sodišča RS, pa ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, določi krajevno pristojnost sodišča Vrhovno sodišče RS (ordinacija pristojnosti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0017791
ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodna zapisnikarica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - nepravdni postopek - ureditev stikov z otrokom
V konkretnem primeru zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča predstavlja prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Okoliščina, da je predlagateljica zaposlena (kot sodna zapisnikarica na pravdnem oddelku) na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, bi lahko ogrozila tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh kot tudi zaupanje nasprotne stranke v nepristranskost sojenje v konkretni zadevi.