kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20231
ZKP člen 365, 365-5, 365, 365-5. KZJ člen 49, 49/2, 49, 49/2.
izrek enotne kazni - kršitev kazenskega zakona
Podana je kršitev kazenskega zakona, ker sodišče obtožencu, ki je storil novo kaznivo dejanje med prestajanjem kazni zapora po prejšnji obsodbi, ni izreklo enotne kazni zapora.
konkurenčna klavzula - delavec - izbris dejavnosti iz sodnega registra
Sankcija za kršitev konkurenčne klavzule iz 2. odstavka 178.a člena ZPod, to je zahteva za izbris dejavnosti iz sodnega registra, se lahko uporabi le, če podjetje sklene pogodbo z delavcem. Pogodbe ne more nadomestiti sklep delavskega sveta (in to celo z retroaktivno veljavo).
Če sodišče ugotovi, da se je storilec o kom žaljivo izrazil pri izvrševanju uradne dolžnosti, pri tem pa tudi ugotovi, da ni ravnal z naklepom, da bi ga razžalil, je izključena protipravnost dejanja po 3. odstavku 106. člena KZS.
S posekom na golo na določeni površini je kaznivo dejanje uničevanja gozdov dokončano in nadaljnje škodljive posledice, ki iz tega izvirajo, na primer erozija tal, zaradi katere je bilo onemogočeno naravno pomlajevanje, ne predstavljajo več dejstev, ki bi predstavljala element kaznivega dejanja in v zvezi s katerimi bi bilo za obstoj kaznivega dejanja potrebno ugotoviti obstoj obdolženčeve krivde.
KZS člen 76, 176, 176/1, 76, 176, 176/1. KZJ člen 70, 70.
izgon tujca iz države
Ne glede na zatrjevane osebne razmere je osnova za izgon tujca njegovo prejšnje življenje, ki se kaže v številni predkaznovanosti tudi na območju naše države za istovrstna kazniva dejanja, predvsem pa za težja kazniva dejanja.
V pravdi za izpraznitev poslovnih prostorov tožeča stranka ob umiku tožbe ni izkazala, da je pred vložitvijo tožbe skušala prevzeti prostore v svojo posest in da ji je tožena stranka to preprečila, zaradi česar tožba ni bila potrebna, s tem pa tudi ne stroški za njeno vložitev.
Preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti je pokazal, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP, ker v sodbi ni navedlo nobenih razlogov o obdolženkini krivdi in zakaj je zavrnilo dokazne predloge zagovornika, kar pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Izpodbijana sodba ne pojasni, za kakšno krivdno obliko gre pri obdolženki in tudi sicer o tem nima nobenih razlogov, zaradi česar je v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Po določbi 7. odstavka 357. člena ZKP je sodišče dolžno navesti razloge, zaradi katerih ni ugodilo posameznim predlogom strank. Ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj zavrača dokazni predlog zagovornika za zaslišanje prič, ki naj bi potrdile obdolženkin zagovor glede silobrana, je tudi v tem podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP.
pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - odobritev neupravičeno zastopanega
Za odobritev pogodbe, ki jo sklene nekdo za drugega brez pooblastila, po določbi 1. odst. 88. čl. ZOR ni potrebna izrecna izjava. Odobritev je lahko dana tudi s kakšnim ravnanjem neupravičeno zastopanega, še posebej pa z uveljavljanjem pravic, ki izhajajo iz take pogodbe. Tako ravnanje je gotovo tudi vložitev tožbe na podlagi pogodbe, ki jo je podpisala oseba brez pooblastila, seveda če tožbo vloži pooblaščenec, ki pooblastilo ima.
sodba brez pravnega pouka - poprava oziroma dopolnitev sodbe - vrnitev v prejšnje stanje - prepozna pritožba
Pomanjkljivost v prepisu sodbe (sodba ni vsebovala pouka o pravnem sredstvu) ni mogoče odpravljati s popravo oziroma z dopolnitvijo sodbe, pač pa z razlogi za vrnitev v prejšnje stanje. Dejstvo, da sodba ni vsebovala pouka o pravnem sredstvu, ni opravičljiv razlog, zaradi katerega bi stranka, ki jo zastopa odvetnik lahko opravičeno vložila pritožbo po izteku zakonitega 8 dnevnega roka za pritožbo.
Ni mogoče šteti, da sta obtoženca storila kaznivo dejanje ropa po 1. odst. 168. člena KZS, če je sam oškodovanec izročil prostovoljno denar enemu od obtožencev zato, da bi ta šel po pijačo, denar pa mu je tudi kasneje vrnil.
Četudi ima neko dejanje vse znake kaznivega dejanja, opisane v kazenskem zakonu, pa ni kaznivo dejanje, če ga ni mogoče opredeliti kot družbi nevarno dejanje in kot protipravno ravnanje, to pa zlasti v primerih, če posebni zakon prav takšno dejanje dopušča. Zasebnikovo prirejanje iger na srečo na igralnih avtomatih je z zakonom dopuščeno, zato ga ni mogoče opredeliti kot družbi nevarno dejanje, saj ne vsebuje protipravnosti, in tedaj tudi ne kot kaznivo dejanje.
Obsojenka, ki ji je bila v posebnem pogoju naloženo, da v določenem roku povrne škodo, le-te ni povrnila, nakar ji je bil v postopku za preklic pogojne obsodbe določen nov rok za izpolnitev posebnega pogoja, ki ga pa tudi ni izpolnila. Večkratno zatrjevanje obsojenke, da bo do določenih rokov izpolnila posebni pogoj, česar pa ni uresničila, kaže da obsojenka nima resnega namena izpolniti posebnega pogoja, zato je bila pogojna obsodba preklicana.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20029
ZKP člen 366, 366. KZS člen 146, 146/1, 146, 146/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ponareditev ali uničenje poslovne listine
Ne gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z opredelitvijo, da zavestna potrditev napačnih podatkov v obrazec SDK o plačah s strani direktorja delovne organizacije vsebuje vse znake kaznivega dejanja ponareditve poslovne listine.
Rok za pritožbo teče od dneva, ko je bila obdolžencu prvič vročena sodba, po preteku tega roka se pritožba šteje kot prepozna, ne glede na to, da je sodišče kasneje obdolžencu še enkrat poslalo sodbo.
ZKP člen 364, 364/1, 364/1-11, 364, 364/1, 364/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ker so razlogi sodbe sami s seboj v nasprotju, nasprotje pa je tudi med razlogi sodbe o izpovedbah prič in samimi izpovedbami.
ZPP (1977) člen 164, 164/2, 164/3, 164, 164/2, 164/3.
zahteva za povrnitev stroškov
Povrnitev stroškov mora zahtevati stranka opredeljeno najkasneje do konca obravnave. Kasneje prijavljenih stroškov ni mogoče upoštevati (1., 2. in 3. odst. 164. čl. ZPP).
Niso podani razlogi za izrek pogojne obsodbe, saj ne gre za manj družbeno nevarno kaznivo dejanje, upoštevaje vinjenost obdolženca v času storitve kaznivega dejanja ter upoštevaje, da je bil obdolženec že kaznovan zaradi prometnih prekrškov, kakor tudi zaradi izredno hudih posledic prometne nezgode ter stopnje obdolženčeve kazenske odgovornosti (zavestna malomarnost).
Ni zmotno ugotovljeno dejansko stanje, če je sodišče obtoženca spoznalo za krivega kljub temu, da ta dejanje zanika, saj je imelo dovolj dokazov za to, da je obtoženec dejanje storil.