ZPP (1977) člen 221a, 496a, 496a/1, 221a, 496a, 496a/1.
dokazno breme - novo dejstvo v pritožbi
Sodišče prve stopnje pravilno obsodi stranko na plačilo terjatve, če tožeča stranka dokazuje terjatev z računom in delnim plačilom, tožena stranka pa kljub pozivu, da specificirano in dokazno navede, zakaj oporeka plačilu računa, tega do konca glavne obravnave ne stori. Šele v pritožbi navedena trditev, da tožeča stranka blaga ni dobavila, predstavlja novo dejstvo, ki ga v pritožbenem postopku v postopku gospodarskih sporih ni mogoče upoštevati.
ZPP (1977) člen 27, 58, 58/3, 70, 492. ZUKZ člen 46, 49, 49/2, 54, 55.
sporazum o krajevni pristojnosti - pristojnost slovenskega sodišča - navezne okoliščine - krajevna pristojnost
Sporazum o krajevni pristojnosti, sklenjen med pravdnima strankama, od katerih ima ena sedež v Republiki Sloveniji, druga pa v eni od bivših jugoslovanskih republik, pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, ne predstavlja sporazuma o pristojnosti slovenskih sodišč v smislu 2. odst. 49. člena ZUKZ. Če v ZUKZ ni izrecne določbe o pristojnosti slovenskega sodišča za določeno vrsto spora, je slovensko sodišče lahko pristojno, če njegova pristojnost izvira iz določb ZPP o krajevni pristojnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v ZUKZ ni naveznih okoliščin za pristojnost slovenskega sodišča v konkretnem sporu, ni pa ugotavljalo, ali ni morda po določbah ZPP o krajevni pristojnosti podana pristojnost slovenskega sodišča.
ZOR člen 278, 278/1, 479, 481, 278, 278/1, 479, 481.
stvarna napaka - skrita napaka - pravica do popolne odškodnine
Če je na blagu vidna etiketa proizvajalca - listek s točnim naslovom, ne gre za stvarno napako v smislu 479. člena ZOR. Zato je nebistveno tudi vprašanje reklamacije blaga.
Zaradi neplačila blaga je stranka najemala posojila in ji gre zahtevek za povrnitev škode, ki predstavlja razliko med zamudnimi in pogodbenimi obrestmi po kreditnih pogodbah.
predlog za izvršbo - poprava vloge - žiro račun dolžnika
Če upnik v postopku za popravo predloga za izvršbo navede napačno številko dolžnikovega žiro računa, pri čemer pa je očitno, da gre samo za pomoto (dve cifri sta zamenjani), predloga ni mogoče zavreči, ker ga upnik sodišču ni vrnil brez popravka.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20148
ZKP-77 člen 509, 509/4. KZS člen 98, 98/3.
preklic pogojne obsodbe - neplačevanje preživnine
Spričo slabega zdravstvenega stanje obsojenca in spričo dejstva, da je svoje preživninske obveznosti vsaj deloma izpolnjeval, so podani razlogi, da se obsojencu določi nov rok za izpolnitev obveznosti.
ZPPSL člen 121, 121/1, 124, 124/1, 127, 127/1, 128, 128/1. ZPP (1977) člen 154.
stroški pravdnega postopka - prijava terjatve
Stečajni upnik mora stroške pravdnega postopka prijaviti skupaj z glavnico in obrestmi v stečajnem postopku zaradi izjave stečajnega upravitelja o celotni upnikovi terjatvi. Izrek sodišča, s katerim nalaga toženi stranki, ki je v stečaju, naj tožeči stranki povrne pravdne stroške, je v nasprotju z določbami stečajnega zakona.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20191
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 158, 158/2, 158, 158/2.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - gozdna tatvina
Sodišče druge stopnje ne vidi potrebe po dopolnjevanju dokaznega postopka. Z izpovedbo oškodovanke, gozdarja ter delnim priznanjem obdolženca je bila v postopku na prvi stopnji zanesljivo ugotovljena tako količina posekanega lesa kot tudi, da je bil storilec obdolženec.
V obravnavanem primeru ne gre za pogodbo o odkupu deviz kot efektivnega tujega denarja, ampak za odkup evidenčnih deviznih pozicij (EDP), pri čemer mora koristnik EDP pred plačilom v tujino te devize pri pooblaščeni banki še odkupiti z vplačilom protivrednosti teh deviz v domači valuti po ustreznem prodajnem tečaju. Pogodba o odkupu EDP za razliko od pogodbe o nakupu in prodaji deviz ne predstavlja nične pogodbe. Zaradi tega pri vračanju tistega, kar je nasprotna stranka iz takšne pogodbe prejela, glede zamudnih obresti ne veljajo pravila vračanja iz 214. čl. ZOR, ampak velja pravilo iz 5. odst. 132. čl. ZOR. Ker ne gre za nično pogodbo, ampak za razdrto pogodbo, mora stranka, ki vrača denar, plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela denar.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00276
ZIP člen 16, 16/1, 16/2-1, 21, 21/1, 21/2, 50, 50/1-2, 50/1-12, 52, 53, 53/1, 53/2, 63, 63/1-1, 63/1-6, 63/2. ZOR člen 108, 199, 200. ZDP člen 9, 9/1. ZVRS člen 32. ZODP člen 4, 4-10, 14, 14/1, 14/2. ZPP-77 člen 201.
izvršba na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe - vložitev pravnega sredstva - aktivna legitimacija - sosporništvo - nujni sosporniki - odlog izvršbe - povrnitev gmotne in negmotne škode - razžalitev dobrega imena in časti - pravna oseba - izgubljeni dobiček
Nujno sosporništvo je posebna oblika enotnega sosporništva. Nujno sosporništvo pomeni, da je več oseb po materialnem pravu v tako tesni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo ali razpolagajo s predmeti in pravicami. Iz tega z zakonito nujnostjo izhaja, da lahko le vsi upravičenci skupaj tožijo (in so lahko le vsi skupaj toženi).
Le vsi upravičenci skupaj so aktivno legitimirani (in le vsi zavezanci skupaj so pasivno legitimirani). Če ne tožijo vsi, ne toži prava stranka in se zahtevek zavrne zaradi neutemeljenosti. Prav isto je, če niso vsi zavezanci skupaj toženi.
Ko dolžnik predlaga odlog izvršbe zaradi vloženega pravnega sredstva, ocena, ali bo dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, zavisi od tega, kolikšna je verjetnost, da bi dolžnik lahko uspel z vloženim pravnim sredstvom. Iz tega izhaja, da mora izvršilno sodišče, ko ocenjuje, ali so podane zakonske predpostavke za odlog izvršbe, prejudicialno in do stopnje verjetnosti oceniti utemeljenost pravnega sredstva in njegove možnosti za uspeh. V nasprotnem primeru bi namreč izvršilno sodišče, če bi bile podane ostale predpostavke za odlog izvrše, moralo odložiti izvršbo, čeprav bi pravno sredstvo bilo očitno neutemeljeno in vloženo samo zaradi zavlačevanja izvršilnega postopka.
Sodišče sme na podlagi 2. odst. 63. člena ZIP odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi. To pomeni, da jo lahko odloži, čeprav niso podani zakonski razlogi iz 1. odst. 63. člena ZIP. Vendar pa mora predlagatelj (dolžnik) v takem primeru vseeno (poleg upravičenega razloga) izkazati verjeten obstoj nevarnosti, da bo z izvršbo utrpel znatnejšo škodo.
Okoliščina, da pravna oseba ne more zahtevati denarne odškodnine za duševne bolečine (denarne odškodnine za negmotno škodo zaradi zmanjšanja ugleda po 200. členu ZOR), ne pomeni, da v takšnem primeru nima nobene pravne zaščite. Ima jo, vendar samo v okviru 199. člena ZOR, po katerem se obstoj škode predpostavlja.
ZKP člen 191, 191/2-1, 191/2-3, 191, 191/2-1, 191/2-3.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi se obd. skrival ali pobegnil in okoliščina, ki opravičujejo bojazen, da bi ponavljal kazniva dejanja, so bile pravilno ugotovljene, saj obd. ne živi na naslovu, kjer je prijavljen za stalno bivanje, niti na več začasnih naslovih, temveč večinoma v tujini, sodnih pisem mu ni bilo mogoče vročiti. Poleg sedaj obravnavanega je obd. še v dveh kazenskih postopkih.
izterjava neplačane takse - pravna oseba - fizična oseba
Pri upnici ne gre za podjetje - družbo z omejeno odgovornostjo, ampak za obratovalnico brez statusa pravne osebe. Zato sodišče ne ugotovi s sklepom, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa, ampak sporoči upravi za družbene prihodke občine, v kateri ima taksna zavezanka (samostojna obrtnica) svoje stalno prebivališče (sedež), naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi. Ko pa uprava za družbene prihodke občine prejme navedeno sporočilo, izda odločbo, s katero naloži taksni zavezanki plačilo dolžne takse in 50 % pribitka nanjo kot kazensko takso oziroma ugotovi, da je bila taksa plačana v gotovini, da pa taksna zavezanka ni predložila potrdila o plačilu, zaradi česar se zaračuna in izterja samo kazenska taksa v višini 10 %.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20023
ZKP člen 364, 364/1-11, 364, 364/1-11. KZS člen 65, 65.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih - grdo ravnanje
Preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti je pokazal, da izpodbijana sodba nima razlogov v zvezi s krivdo, torej nima razlogov o odločilnih dejstvih (člen 364/1 točka 11 ZKP). Sodišče prve stopnje v obrazložitvi zgolj povzema abstraktne zakonske pojme, ne navaja pa konkretnih dejstev in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj obdolženčeve zavesti o možnosti nastanka prepovedane posledice in da je obdolženec privolil v takšno posledico.
Če zasebna tožba ni vložena v roku treh mesecev od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca (1. odstavek 52. člena ZKP), je prepozna, kot takšna pa ne more biti podlaga za kazenski postopek, zato jo je sodišče dolžno zavreči.
Preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti je pokazal, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP, ker v sodbi ni navedlo nobenih razlogov o obdolženkini krivdi in zakaj je zavrnilo dokazne predloge zagovornika, kar pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Izpodbijana sodba ne pojasni, za kakšno krivdno obliko gre pri obdolženki in tudi sicer o tem nima nobenih razlogov, zaradi česar je v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Po določbi 7. odstavka 357. člena ZKP je sodišče dolžno navesti razloge, zaradi katerih ni ugodilo posameznim predlogom strank. Ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj zavrača dokazni predlog zagovornika za zaslišanje prič, ki naj bi potrdile obdolženkin zagovor glede silobrana, je tudi v tem podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP.
postopek proti mladoletniku - podaljšanje pripora - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Pritožba zagovornice zavrnjena, ker sta po preteku enega meseca od odreditve pripora še vedno podana priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti; ker naj bi starejši mladoletnik nova kazniva dejanja storil na begu iz Prevzgojnega doma Radeče.
oprostilna sodba - odpoved javnega tožilca pravici do pritožbe - vložitev nove obtožnice
Osemdnevni rok po razglasitvi oprostilne sodbe se ne nanaša le na vložitev nove obtožnice, pač pa tudi na odpoved javnega tožilca do pravice do pritožbe zoper oprostilno sodbo.