delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - zavrnitev predloga - dvom o nepristranskosti sodišča
Okoliščina, da je ena od strank ali njen sorodnik zaposlen na sodišču, sama po sebi sicer prenosa pristojnosti še ne utemeljuje. To zlasti velja, kadar gre za večje sodišče, kjer so stiki med zaposlenimi ohlapnejši ali pa jih v določenem segmentu sploh ni. Stališče Vrhovnega sodišča je tudi, da dnevno srečevanje strank (ali njihovih sorodnikov) s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti ali poznanstva, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To bi utemeljeval šele globlji, tesnejši ali prijateljski stik.
Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. Upoštevati je treba tudi, da ni udeleženka postopka tista, ki je zaposlena pristojnem sodišču, temveč njena sestrična, kakor tudi to, da ta ni sodni funkcionar (sodnica). Hkrati je treba upoštevati, da Okrožno sodišče v Mariboru ni manjše sodišče. Malo je verjetno, da bi vsi zaposleni med seboj sodelovali ali prijateljevali. Predlagateljeve navedbe, da sestrično nasprotne udeleženke vsi sodniki dobro poznajo in se z njo pogovarjajo o osebnih stvareh so pavšalne in neizkazane.
odjemalec električne energije - pravica do znižanja plačila - obnovljivi vir energije - predlog za dopustitev revizije - predmet odločanja - vsebina sodbe - vezanost na dejansko in pravno podlago - splošno vprašanje - zavrženje predloga
Postavljeno prvo vprašanje ni natančno in konkretno, saj ni razvidno, da se nanaša na katero od razlag v izpodbijani sodbi
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00078796
URS člen 23. ZIZ člen 168, 168/3, 168/5, 168/6. SPZ člen 41. ZD člen 132, 214. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-6, 46, 46/1, 148, 148/1. ZPP člen 205, 205/2.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnino - vknjižba lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - vknjižba lastninske pravice na dediče - oporočno dedovanje - izvenknjižna pridobitev lastninske pravice - derivativna (izvedena) pridobitev - dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - razlaga zakonske določbe - ustavnoskladna razlaga zakona - zmotna uporaba materialnega prava - prekinitev izvršilnega postopka - ugoditev reviziji
V okoliščinah konkretnega primera bo smoter, ki bi ga upnik zasledoval s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ (tj. pridobiti listino, primerno za vknjižbo lastninske pravice) izpolnjen v okviru odprtega zapuščinskega postopka. V njem bo namreč zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju, ki bo po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dedinje in dolžnice. Prav zaradi istega končnega rezultata – možnosti vknjižbe dolžničine lastninske pravice – je treba po presoji Vrhovnega sodišča zapuščinski postopek šteti kot postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ, z istim učinkom na obravnavani izvršilni postopek iz šestega odstavka 168. člena ZIZ, tj. njegovo prekinitvijo. Takšna razlaga je ustavnoskladna, saj varuje upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave, katere sestavni del je tudi varstvo upnikove pravice do učinkovite izvršbe oziroma varstvo upnikovega položaja v izvršilnem postopku (v konkretnem primeru pred zavrženjem predloga).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 183, 183/3. ZVPI člen 2, 2-10, 6.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - študij v tujini - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - vrednotenje izobraževanja - priznavanje tujega izobraževanja - preživljanje otrok po zaključku dodiplomskega študija - vpis v prvi letnik
delegacija pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - drug tehten razlog - objektivna nepristranskost sodišča - strokovni sodelavec - uslužbenec pristojnega sodišča kot priča v postopku - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
Zgolj zato, ker je bil kot priča v postopku na prvi stopnji zaslišan strokovni sodelavec sodečega višjega sodišča, videz nepristranskosti ne bo omajan.
Dejstvo, da je priča hkrati tudi tožničin sin, pa bo moral višji sodnik pri dokazni oceni pričanja strokovnega sodelavca upoštevati. Vendar slednje dejstvo na odločitev o vloženem predlogu za delegacijo pristojnosti nima vpliva. Tožničin sin je kot del sodnega osebja javni uslužbenec in ne funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti. Poleg tega ni zaposlen na oddelku višjega sodišča, ki bo zadevo obravnaval, pri čemer gre za največje višje sodišče v državi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zdravstveno stanje udeleženca - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotna udeleženka demenco in biva v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda Center starejših Gornji Grad, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 10/1, 15.
začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - zavrženje predloga - končni sklep
Zakonodajalec je s prvim odstavkom 10. člena ZIZ revizijo v postopkih izvršbe in zavarovanja omejil le na točno določene sklepe. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija še vedno ni dovoljena. Če revizija ni dovoljena, pa je ni mogoče niti dopustiti.
Do enakega rezultata pridemo tudi ob upoštevanju prvega odstavka 384. člena ZPP. Postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z "glavnim" postopkom in v katerem neka (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je, stranki hitro in učinkovito zagotoviti neko nujno potrebno, a le začasno varstvo - torej varstvo, ki naj traja (največ) do končne odločitve o glavni stvari.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločba pritožbenega sodišča obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
ZDIJZ člen 5a, 5a/1, 5a/2, 6, 6/1, 6/1-8. URS člen 93. ZPPre člen 1.
dopuščena revizija - dostop do informacij javnega značaja - parlamentarna preiskava - izjeme do dostopa - postopek nadzora - sodni postopek - ugoditev reviziji
Parlamentarna preiskava ni nadzorni postopek v smislu prvega in drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.
Parlamentarna preiskava tudi ni (drug) sodni postopek v smislu 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - dokazni predlog - dokazno sredstvo - dokazni predlog za zaslišanje priče - konkretizacija dokaznega predloga - trditveno breme - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga kot nepopolnega
Dokazni predlog, če naj obramba z njim uspe, mora dovolj določno opredeliti dokaz (dokazno sredstvo), da lahko sodišče (tudi z morebitnimi dodatnimi poizvedbami) izvede predlagano dejanje dokazovanja. Ker temu bremenu obramba ni zadostila, je bilo sodišče v enakem položaju, kot če bi bila priča dejansko nedosegljiva.
URS člen 21, 30. OZ člen 179, 181. ZKP člen 542. ZPP člen 378, 380, 380/1.
neupravičen pripor - odškodninska odgovornost države - ekstradicijski pripor - odškodnina zaradi okrnitve svobode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - duševne bolečine - trajanje pripora - višina škode - okoliščine konkretnega primera - poseg v dostojanstvo - strah - zmotna uporaba materialnega prava - delna ugoditev reviziji
Vrhovno sodišče je presojalo pravilnost odločitve glede višine nepremoženjske škode, ki je nastala tožniku, ker je bil 396 dni v priporu. Presoja izhodiščno temelji na času, ko je bila oškodovancu okrnjena svoboda. Število prebitih dni v priporu zadevo primerjalno torej uokvirja. Od tu dalje pa je treba ta čas še dodatno napolniti z individualnimi okoliščinami konkretnega življenjskega primera. Posebnost primera je zlasti tožnikov strah pred brezpravjem, ki ga je preveval več kot eno leto. Oškodovancu je namreč grozilo, da bo izročen Belorusiji. To je okoliščina, ki je pritožbeno sodišče neutemeljeno ni upoštevalo. Enako velja glede kršitve tožnikovega dostojanstva ob samem prijemu. Tožnik je bil aretiran na mejnem prehodu v pričo žene in otrok, ko mu je policist brez izzvanega razloga meril s pištolo v glavo. Vrhovno sodišče je upoštevaje celovite dejanske ugotovitve opravilo materialnopravni preizkus višine prisojene odškodnine ter naposled prisojeno odškodnino v izpodbijani sodbi znatno zvišalo.
predlog za dopustitev revizije - skupno starševstvo - dopuščena revizija - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - konfliktnost med starši
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, da v okoliščinah konkretnega primera niso izpolnjeni pogoji za zaupanje otrok v skupno vzgojo in varstvo?
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/8. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2, 2/1.
revizija tožene stranke - državljanstvo RS - državljanstvo z naturalizacijo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - ugoditev reviziji
Pri zapolnitvi vsebine pojma dejanskega življenja iz 3. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS ni mogoče spregledati (zanemariti) zahteve po prosilčevi fizični prisotnosti na ozemlju Republike Slovenije, niti zahteve, da je tu njegovo središče interesov, in to ne le v obdobju zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje za sprejem v državljanstvo, ampak tudi v obdobju predhodnih pet let, v katerem lahko prekinitve vplivajo na časovni potek zahtevanega desetletnega obdobja dejanskega življenja v Sloveniji.
Prosilec mora pred vložitvijo prošnje za državljantsvo v Sloveniji dejansko živeti neprekinjeno pet let, medtem ko lahko obdobje preostalih (vsaj) pet let dejanskega življenja doseže tudi s seštevanjem posameznih različno dolgih obdobij dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, med katerimi so nastale prekinitve iz razlogov, ki jih upoštevaje določbe Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije ni mogoče spregledati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotna udeleženka demenco in biva v varovanem oddelku Doma starejših občanov Trebnje, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ugoditev predlogu - dvom o nepristranskosti sodišča - določitev odškodnine zaradi razlastitve - zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Razlogi za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP morajo zadevati celotno sodišče in ne le sodečega sodnika. Med druge tehtne razloge v smislu te določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti.
Pristnejši stiki med sodniki določenega sodnega okrožja predstavljajo okoliščino, zaradi katere bi bilo pri obravnavanju konkretne nepravdne zadeve na krajevno pristojnem sodišču onemogočeno oziroma oteženo zagotavljanje pravice do nepristranskosti sodnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00081828
ZGJS člen 76. ZLNDL člen 2, 2/1.
lastninska pravica - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev pravice uporabe - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - prenehanje pravice do uporabe - odločba organa - plačilo odškodnine - odvzem nepremičnine iz posesti - splošna raba - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali bi se višje sodišče (sploh ob zaključku, da bi sporna ... načeloma lahko bila predmet lastninjenja po Zakonu o gospodarskih javnih službah - ZGJS) moralo vsebinsko opredeliti do pogojev za lastninjenje na podlagi 76. člena ZGJS in do navedb tožeče stranke v zvezi z izpolnjenostjo teh pogojev, podanih v pritožbenem postopku?
ZSPJS člen 16, 16/4. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 23. ZSS člen 4a, 25. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 200, 200/4. ZUS-1 člen 68. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1.
odločba sodnega sveta - plača sodnika - napredovanje - spor iz delovnega razmerja - pristojnost delovnega in socialnega sodišča - ničnost odločbe
Tožnikova zahteva za izplačilo plače v skladu z višjim plačnim razredom že od dneva, ko je napredoval, ne šele od 1. decembra, se nanaša na pravico do plače (nastanek pravice do izplačila višje plače), torej na pravico iz delovnega (oziroma v tem primeru službenega) razmerja. Po b. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Med te spore, upoštevaje sistematiko Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), je šteti tudi spore v zvezi izvrševanjem pravice do plače. Za odločanje o sporih, ki se nanašajo na zahtevke delavcev ali sodnikov iz naslova izplačila plač, je pristojno delovno sodišče.
Z izpodbijano odločbo Sodnega sveta torej ni bilo odločeno o upravni zadevi oziroma o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (2. člen ZUP) temveč gre za zadevo, ki spada v pristojnost delovnega sodišča. Po 1. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, nična.
kredit v CHF - sprememba prvostopne sodbe - odprto sojenje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev predlogu - delna ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pritožbeno sodišče, s tem ko je spremenilo sodbo prve stopnje, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka oziroma ali bi moralo pritožbeno sodišče bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?