določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti - zapisnikarica - nova zaposlitev - večje sodišče - zavrnitev predloga - nova zaposlitev
Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz tožnikovega predloga izhaja, da se je toženka na pristojnem sodišču nedavno zaposlila na delovnem mestu sodne zapisnikarice enega največjih prvostopenjskih sodišč v državi. Ob tem ni jasno, na katerem oddelku toženka opravlja svoje delo. Tožnik prav tako ne zatrjuje obstoj globlje, tesne povezave toženke z vsemi sodniki pristojnega sodišča. Po stališču Vrhovnega sodišča takšna povezava - upoštevajoč časovno komponento zaposlitve, delovno mesto in velikost sodišča - niti ni verjetna.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pod pojem drug tehtni razlog mogoče subsumirati okoliščino, ko je (nekdanji) sodnik sodišča, pristojnega za odločanje, stranka postopka. Okoliščina, da je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti in nekdanji sodnik Okrajnega sodišča v Murski Soboti, ki je organizacijska enota Okrožnega sodišča v Murski Soboti, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
postulacijska sposobnost - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njegov predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).
spor o krajevni pristojnosti - izvršba na denarna sredstva - stalno prebivališče dolžnika
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker Vlada RS ni sprejela Uredbe, ki bi določila, katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča1, katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, še vedno določa Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (v nadaljevanju ZPUZSO). O tem se je Vrhovno sodišče že večkrat izreklo.
Stalno prebivališče dolžnika, glede katerega upnik predlaga izvršbo na denarno terjatev, se nahaja na naslovu ..., to je na območju katastrske občine Grobelno. Ta pa v skladu s 55. točko 8. člena ZPUZSO spada v območje Občine Šentjur in s tem v pristojnost Okrajnega sodišča v Šentjurju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00085820
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 111, 190, 193, 198, 371. URS člen 3a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1, 267/1-b, 267/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
dopuščena revizija - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - pravila vračanja - glavnica - obresti - obogatitev - kondikcijski zahtevek - nadomestilo za korist
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
prekršek - opomin - pravice in obveznosti delodajalca
Vrhovno sodišče je že v sodbi IV Ips 29/2016 z dne 21. 6. 2016 presodilo, da Vrhovno sodišče ne more presojati, ali so v izpodbijani sodbi navedene okoliščine pravilno ugotovljene in ali predstavljajo zadostno podlago za izrek sodnega opomina. Vprašanje, katere od ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin sodišče upošteva pri izbiri in odmeri sankcije in kako jih ovrednoti, je namreč dejansko in ne pravno vprašanje. Dejanskih vprašanj pa v postopkih z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1). Ali izrečena sankcija ustreza vsem okoliščinam, ki lahko vplivajo na to, kakšna naj bo, je vprašanje primernosti izrečene sankcije. To vprašanje ni razlog, iz katerega bi bilo mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 24. OZ člen 366, 366/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 3, 4, 5.
kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula v CHF - začetek teka zastaralnega roka - nastop zastaranja - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - kondikcijski zahtevek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da se lahko potrošnik šele od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bila kreditna pogodba razglašena za nično, zaveda dejanskih in pravnih posledic za uveljavljanje svojega zahtevka?
SPZ člen 43, 99. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
sosedsko pravo - vznemirjanje lastninske pravice - lastniška posest - dobra vera - potek časa - porazdelitev dokaznega bremena - državna meja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
delegacija pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - mož sodnice pristojnega sodišča kot pravdna stranka - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).
Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi najbolj pogosto zapolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Običajno gre za osebne povezave med stranko postopka in vsemi sodniki tega sodišča. V obravnavani zadevi je takšna zatrjevana okoliščina dejstvo, da je toženec mož višje sodnice A. A., ki je poprej dolga leta sodila na razpravljajočem sodišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev krajevne pristojnosti - nujna delegacija - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
ZPP v 66. členu določa, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, če zaradi izločitve sodnika (oziroma sodnikov) sodišče ne more postopati. Čeprav je rezultat posameznih ugoditev zahtevam strank oziroma sodnikov za izločitev tak(šen), da so izločeni vsi sodniki (obe sodnici) pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Kamniku, predlog za prenos pristojnosti ni utemeljen. Pogoj za (nujno) delegacijo iz 66. člena ZPP namreč ni izpolnjen, saj sodnici pravdnega oddelka nista edini sodnici oziroma sodnika tega sodišča. Šele, ko bi bil izločen sleherni sodnik predložitvenega sodišča, bi bil podan razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog se sicer sklicuje tudi na to, da ostale tri sodnice, ki niso bile izločene, nimajo nobenih izkušenj z delom na civilnem in pravdnem področju, saj na podlagi letnega razporeda sodijo izključno na prekrškovnem in kazenskem področju. Vrhovno sodišče pa ocenjuje, da v konkretnem primeru tudi ni podan takšen drug tehten razlog, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti. Gre zgolj za eno zadevo, sam prenos pristojnosti na drugo sodišče pa bi lahko (prav tako) povzročil zamudo oziroma podaljšal postopek.
sodna taksa - predlog za dopustitev revizije - neplačilo sodne takse - fikcija umika predloga za dopustitev revizije
Če sodna taksa v roku ni plačana in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje da je vloga umaknjena (tretji odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ker je ta pogoj izpolnjen, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da se predlog šteje za umaknjen.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 124. ZVEtL-1 člen 31, 31/2, 31/3, 31/6.
vzpostavitev etažne lastnine - zaznamba pravnih dejstev - ohranitev že vpisanih pravic - vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti postopka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče prve stopnje kršilo načelo legalitete in 31. člen ZVEtL‑1 s tem, ko je v zemljiškoknjižnem postopku dopustilo prenos zaznambe urejanja prostora na novoustanovljene posamezne dele stavbe v etažni lastnini, čeprav iz listine, ki je podlaga za vpis etažne lastnine izhaja, da se ta zaznamba ohrani na parceli in omejuje tudi stavbo (ne pa posameznih delov stavbe), ter ali je sodišče druge stopnje zagrešilo isto kršitev, s tem ko kršitve kljub pritožbi ni saniralo?
OZ člen 5, 101, 103, 239, 239/1, 300, 300/1. ZPP člen 378.
dopuščena revizija - upniška zamuda - depozit - položitev kupnine pri prodaji nepremičnine - neizpolnitev dvostranske pogodbe - dobra vera in poštenje - odstop od dvostransko neizpolnjene pogodbe - ugovor neizpolnjene pogodbe - načelo sočasnosti izpolnitve obveznosti - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - zavrnitev revizije
Pravilna je presoja, da je s položitvijo kupnine pri notarki prenehala obveznost toženke. Takrat bi tožnik moral prostovoljno plačati davek in overiti podpis na prodajni pogodbi ter prevzeti kupnino pri notarki, da bi ga lahko šteli za pogodbi zvesto stranko. Zgolj tožnikovo prepričanje, da je bil prevaran glede vrednosti nepremičnine, ni utemeljen razlog za ne-nastanek upnikove zamude po prvem odstavku 300. člena OZ. Z neizpolnitvijo svojega dela obveznosti in nesodelovanjem pri prevzemu toženkine izpolnitve je tožnik je tožnik prišel v upniško zamudo in izgubil možnost, da pogodbo razdre. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) in skrbnosti ravnanja v obligacijskih razmerjih (6. člen OZ) bi bilo stališče, da je s toženkinim umikom depozita popustil učinek upniške zamude in je oživela pravica do razdora pogodbe.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa - dovoljenost ugovora - laičen ugovor - laična pritožba - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama
Vrhovno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (med katere sodi tudi odločanje o ugovoru zoper plačilni nalog, ki ga je izdalo Vrhovno sodišče) stranka opravlja postopkovna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP), in da če vlogi ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže.
ZD člen 64, 76. OZ člen 365, 369. ZPP člen 184, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pisna oporoka pred pričami - neveljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - sprememba tožbe - nesklepčnost tožbe - rok za izpodbijanje oporoke - pretrganje zastaranja - zastaranje zahtevka - formalna veljavnost oporoke - napaka v obličnosti oporoke - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali tožba s tožbenim zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti oporoke pretrga zastaralni rok iz 76. člena Zakona o dedovanju? Ali je z vložitvijo takšne tožbe pretrgano zastaranje tudi za podredni oblikovalni tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi kot prvotno postavljeni ugotovitveni tožbeni zahtevek?
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 215, 218, 218/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - ugovor že razsojene stvari - zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije