OZ člen 938. ZPP člen 7, 7/2, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
vmesna sodba - bistvena kršitev določb postopka - kršitev razpravnega načela - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - prepozne navedbe - razlaga predmeta zavarovanja
Toženka je imela vse možnosti, da uresniči svojo pravico do izjavljanja v postopku. Na njej je bila presoja, na katere navedbe tožnice bo, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov spora, odgovorila. Ne gre za primer, ko bi bila odločitev oprta na dejstvo, glede katere toženki ni bila dana možnost, da se o njej izjavi - seznani, zato svoje izbire ne more prevaliti na sodišče prve stopnje. Iz teh razlogov ne pride v poštev uporaba materialnega procesnega vodstva sodišča, saj ni bila potrebna.
razlike v plači – sodno varstvo – procesna predpostavka – vojak - postopek za uveljavljanje pravic iz dela – uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja – zavrženje tožbe – čisti denarni zahtevek
Tožnik ne izpodbija odločb tožene stranke, ampak vtožuje le razliko v plači med plačo, ki mu je bila določena z omenjenimi odločbami in plačo, do katere bi bil po njegovem mnenju upravičen, če bi tožena stranka upoštevala višji količnik za določitev njegove plače oziroma višji plačni razred. Takšen zahtevek pa je tudi v primeru, če je postavljen opisno (kot je bilo v konkretnem primeru), potrebno obravnavati kot čisti denarni zahtevek, za katerega tožniku ni bilo potrebno izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu.
ZPIZ-1 člen 303, 303/1, 303/2, 304, 350/4. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
plačilo premij za dodatno prostovoljno pokojninsko kolektivno zavarovanje – obveznost delodajalca iz delovnega razmerja – pristojnost – nadomestilo za letni dopust
Obveznost plačevanja premij iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega kolektivnega zavarovanja skladno z določbami ZPIZ-1 je potrebno šteti kot obveznost delodajalca iz delovnega razmerja, za presojo katere je pristojno delovno sodišče.
zavrženje tožbe – razlog za zavrženje – pravni interes – priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave – stroški postopka – načelo uspeha
Zavrženje tožbe za tožečo stranko pomeni neuspeh, ne glede na razlog za zavrženje. Četudi je torej tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, pa zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde (priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave), izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in sodišče tožbo zavrže, to tudi z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh.
sodba s skrajšano obrazložitvijo – gospodarski spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – nevložitev pritožbe – dvofazni postopek – pravni interes za obravnavanje napovedi pritožbe – zavrženje napovedi pritožbe
Sama napoved pritožbe brez vložene pritožbe ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Tožena stranka namreč nima pravnega interesa za obravnavanje napovedi pritožbe, ker pojmovno ne gre za pritožbo, ampak le za napoved bodoče pritožbe, ki bi morala biti šele vložena zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – udeležba v rehabilitacijskem programu
Po prejemu storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in hkratni predložitvi zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po 79. členu ZVoz določi sodišče na podlagi zdravniškega spričevala enega od treh rehabilitacijskih programov iz 45. člena ZVoz.
izpraznitev stanovanja – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika
Toženci ne izpolnjujejo pogojev za prenos najemnega razmerja po smrti najemnice, ker ob njeni smrti niso bili navedeni v najemni pogodbi kot uporabniki.
ZAVAROVALNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO –OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066629
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. ZMZPP člen 4, 94, 94/1. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 14, 214, 214/1, 224, 243.
pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško – priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb – postopek za priznanje tujih sodnih odločb – predhodno vprašanje – hrvaška sodna odločba – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – splošni zavarovalni pogoji – vožnja pod vplivom alkohola – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – javna listina – priznanje v kazenskem postopku – dokazovanje – izvedenci – prevalitev dokaznega bremena – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – deljena odgovornost
Tuja sodna odločba je izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije. Če o priznanju tuje sodne odločbe ni bil izdan poseben sklep, lahko vsako sodišče odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek, pri čemer se tudi v takšnem primeru sodišče omeji na preizkus obstoja pogojev iz 94. do 107. člena ZMZPP.
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, kar v tej zadevi pomeni, da je vezano na navedeno kazensko sodbo (ob njenem priznanju v smislu določb ZMZPP) samo glede obstoja tistih dejstev, ki predstavljajo zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče in glede toženčeve odgovornosti, ne pa tudi glede ugotovljene stopnje toženčeve alkoholiziranosti.
Toženec je sicer v kazenskem postopku priznal, da je imel 0,64 g/kg alkohola v krvi v času nesreče, vendar tega priznanja ni mogoče enačiti s priznanjem v pravdi oziroma mu pripisati pomena in posledic v smislu 1. odstavka 214. člena ZPP (enako velja za ostala priznana dejstva v kazenskem postopku, ki ne predstavljajo ugotovljenih zakonskih znakov storjenega kaznivega dejanja). Ugotovitev kazenskega sodišča o stopnji alkoholiziranosti toženca in njegovo priznanje višine te stopnje imata pomen z vidika bremena dokazovanja, saj je procesno dokazno breme o stopnji toženčeve alkoholiziranosti tožnica prevalila na toženca. V pravdi je pri vsebinskih odločitvah potrebno uporabiti dokazni standard prepričanja, ne pa verjetnosti.
povečanje solastninskega deleža – soglasje solastnikov – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – originarna pridobitev lastninske pravice
Obsežnost vlaganj in povečanje stanovanjske površine samo po sebi ne predstavlja spremembe identitete nepremičnine.
Soglasje prvega toženca in njegove pokojne žene za vlaganje ne predstavlja soglasja za spremembo deležev, ki bi nudile podlago za spremembo, z darilno pogodbo določenih solastnih deležev.
pravdni stroški – odmera pravdnih stroškov – nagrada za narok – preklic naroka
Toženi stranki nagrada za narok ne gre. V konkretni zadevi namreč narok ni bil opravljen, ker je prišlo do umika tožbe še pred narokom in je bil že razpisan narok preklican.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine – zamuda zavarovalnice – pravdni stroški – brezplačna pravna pomoč
Satisfakcija za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja. Za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti se denarna odškodnina prisoja le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
Zavarovalnica ne more biti v zamudi z izplačilom terjatve še predno je sploh izvedela za sam škodni dogodek in nastalo škodo. Glede na navedeno je tožena stranka prišla v zamudo s plačilom šele po poteku petnajstdnevnega roka za izpolnitev, ki ji ga je določil tožnik, od prejema odškodninskega zahtevka dalje.
Zahteva pooblaščenke tožnika, da je tožnik upravičen do povračila stroškov izvedenin ter sodne takse, ne glede na dejstvo, da mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za stroške izvedencev in sodnih taks, je utemeljena.
premestitev na drugo delovno mesto – delodajalec – pooblastilo – pooblastitev – obseg pooblastitve
Tožena stranka tožnika z delovnega mesta inšpektor vodja medobčinskega inšpektorata ni zakonito trajno premestila na delovno mesto inšpektor, saj za to ni imela veljavnega oziroma ustreznega pooblastila preostalih dveh županov.
ugovor novega dolžnika – ugovor – novo izvršilno sredstvo – sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – izredno pravno sredstvo novega dolžnika – pravni interes za pritožbo
Z ugovorom po 56.a členu ZIZ novi dolžnik izpodbija sklep o izvršbi, ki je bil v subjektivnem delu spremenjen s sklepom o nadaljevanju izvršbe.
Sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je mogoče izpodbijati le iz razloga, ki preprečuje izvršbo na novem izvršilnem sredstvu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – obnova postopka – razlog za obnovo postopka
S predlogom, da se v obnovljenem postopku zasliši priča, tožnica smiselno uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. Vendar pa se v skladu z 2. odstavkom 395. člena ZPP iz tega razloga obnova postopka lahko dovoli samo, če stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati novega dejstva oziroma predlagati novega dokaza, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Tožnica v predlogu za obnovo postopka kaj takšnega ni zatrjevala, v prejšnjem postopku tudi ni predlagala zaslišanje te priče, prav tako v predlogu za obnovo postopka ni navajala razlogov, ki bi jo ovirali pri pravočasni podaji takšnega dokaznega predloga, zato predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
ZZRZI člen 39, 39/2. ZPIZ-1 člen 101, 101/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu – invalidnost- invalid - odškodninska odgovornost delodajalca – diskriminacija – nezgoda pri delu – bistvena kršitev določb postopka - dolžnosti in postopki delodajalca v zvezi z zagotovitvijo pravic delovnega invalida
V kolikor pri delodajalcu obstaja možnost, da delavec - invalid, ob predpostavki nemotenega procesa dela in z doseganjem pričakovanih učinkov dela (brez poslabšanja zdravstvenega stanja), še naprej opravlja delo na istem delovnem mestu, vendar z omejitvijo (v konkretnem primeru dvigovanja bremen nad 5 kg), je delodajalec dolžan delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za isto delovno mesto z omejitvami.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070213
ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351, 351/2, 351/3. ZGD-1 člen 7, 8. ZIZ člen 270.
stečajni postopek – postopek zavarovanja denarne terjatve – začasna odredba – aktivna legitimacija – zahtevek zoper osebno odgovornega družbenika – spregled pravne osebnosti – sklepčnost tožbe
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatve niti njihovega zavarovanja zoper osebno odgovornega družbenika in to zgolj za svoj račun, niti v primeru, če bi se izkazalo, da so pri toženi stranki podani pogoji za spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1.
odškodnina zaradi vrnitve odplačno pridobljene nepremičnine – aktivna legitimacija – zavezanec za vrnitev
Pravica uporabe družbene lastnine se je pridobila z odločbo, vpis v zemljiško knjigo pa ni bil konstitutivnega, temveč le deklaratornega značaja, zato se je pogosto dogajalo, da dejansko izvršenemu pravnemu prometu z nepremičninami niso sledili ustrezni vpisi v zemljiško knjigo. Predlagatelju torej ne more škoditi, da njegov pravni prednik ni pravočasno poskrbel za vpis svoje pravice uporabe na zdaj spornem delu poslovnega prostora. To pa pomeni, da predlagatelju ni mogoče odrekati pravice do odškodnine po 73. členu ZDen, ker je moral svoj poslovni prostor prepustiti denacionalizacijskim upravičencem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prepoved diskriminacije
Tožena stranka ni spoštovala določil 4. odstavka 83. člena ZDR in delavca predhodno ni obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pač pa istočasno, vendar navedeno ne predstavlja kršitve, zaradi katere bi bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.