ZPIZ-1 člen 275. ZUP člen 280, 280/1, 280/3. ZDSS-1 člen 63, 76. OZ člen 191.
vrnitev preplačila
Tožniku je bilo z dokončno in pravnomočno odločbo toženca ustavljeno izplačevanje nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Ker je nadomestilo kljub temu prejemal, ga je prejel neupravičeno in ga je dolžan vrniti tožencu.
Ker je bila tožnica glede na zdravstveno stanje v spornem obdobju zmožna za delo z omejitvami, ki so ji kot invalidu III. kategorije priznane s pravnomočno odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bila v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi bolezni, neutemeljen.
najemna pogodba – najem poslovnih prostorov – pogodba za določen čas – veljavnost enostranske odpovedi
Materialnopravno zmotno je stališče, da gre upravičenje za enostransko odpoved pogodbeni stranki tudi v primeru, ko sta stranki s samo pogodbo izrecno opredelili čas trajanja pogodbenega razmerja.
Po določbi 32. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki se glede na določbo 8. člena Zakona o prekrških (ZP-1) smiselno uporablja tudi v postopku o prekršku, je kot ravnanje v skrajni sili, ki izključuje storilčevo odgovornost za prekršek, šteti le tisto ravnanje storilca, ki ima znake prekrška, ki ga storilec stori zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost, osebno svobodo ali premoženje, nujno za preživetje, če take nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače, storilec pa se ji tudi ni bil dolžan izpostavljati. Kadar pa storilec stori prekršek v skrajni sili zaradi odvračanja nevarnosti od drugih pravno priznanih vrednot, pa se ga ne kaznuje, če je s prekrškom prizadejano zlo manjše od zla, ki je grozilo. Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju za 48 km/h v konkretnem primeru predstavljala večjo nevarnost kot zatrjevano pobegli pes pasme Rottweiller z njive v okolici B. (torej izven samega naselja). Z dejstvi nepodprte so navedbe v obdolženčevem zagovoru, da so psi pasme Rottweiller agresivni in tako vedno, kadar niso v posebni ogradi, predstavljajo potencialno hujšo grožnjo za okolico.
Predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je sicer res tista podlaga, iz katere prvostopenjsko sodišče izhaja pri oceni utemeljenosti takšnega predloga, vendar pa mora kljub temu ugotoviti vsa odločilna dejstva oziroma okoliščine za odločitev o takšnem predlogu in jih tudi celovito presoditi, še posebej takrat, ko takšnega storilca ni že samo obravnavalo v rednem sodnem postopku ali v postopku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSK0005393
ZFPPIPP člen 132, 298, 304, 308.
prekinitev postopka – ustavitev postopka – stečajni postopek nad dolžnikom
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v 132. čl. ureja vpliv začetka stečajnega postopka na postopke izvršbe ali zavarovanja, ki so v teku, v obravnavanem primeru pa ne gre za takšen postopek zavarovanja. Zato se vprašanje, ali je upnik na podlagi vpisa zastavne pravice v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah, pridobil ločitveno pravico, ne bo presojalo v predmetnem postopku zavarovanja, ampak v stečajnem postopku na podlagi ustrezne upnikove prijave terjatve in ločitvene pravice.
vročitev pravni osebi po ZFPPIPP – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – subjekt vpisa na naslovu ni znan – nedovoljena pritožba
Subjekt vpisa ne more šele v pritožbi zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga uspešno uveljavljati razlogov, ki bi jih moral navajati že v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa, glede katerega je v ZFPPIPP predvidena posebna faza postopka, ker bi se s tem obšle določbe 435. čl. ZFPPIPP.
ZJU člen 74. ZDR člen 116, 116/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - sankcije v primeru nezakonitosti – primeri razveljavitve – litispendenca – bistvena kršitev določb postopka – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – odsotni z dela zaradi bolezni – bolniški stalež
Javni uslužbenec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi razveljavitve pogodbe o zaposlitvi na podlagi člena 74 ZJU nima posebnega varstva iz člena 116/3 ZDR glede prenehanje delovnega razmerja za čas bolniškega staleža.
ZIZ člen 55, 55/1-3. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UEIN) člen 3, 6, 10, 10/2, 10/3, 17, 17-a.
evropski nalog za izvršbo - evropski izvršilni naslov
Učinek potrdila o EIN je v tem, da potrjuje izvršljivost domačega izvršilnega naslova, pri čemer je sodišče v državi izvršbe na potrdilo o EIN vezano in ga ne more znova preverjati. Vendar pa to vsekakor ne pomeni, da sta v državi izvora glede iste sodne odločbe lahko izdani dve (po vsebini različni) potrdili o EIN (ob uporabi standardnega obrazca iz priloge I k UEIN).
OZ člen 938. ZPP člen 7, 7/2, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
vmesna sodba - bistvena kršitev določb postopka - kršitev razpravnega načela - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - prepozne navedbe - razlaga predmeta zavarovanja
Toženka je imela vse možnosti, da uresniči svojo pravico do izjavljanja v postopku. Na njej je bila presoja, na katere navedbe tožnice bo, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov spora, odgovorila. Ne gre za primer, ko bi bila odločitev oprta na dejstvo, glede katere toženki ni bila dana možnost, da se o njej izjavi - seznani, zato svoje izbire ne more prevaliti na sodišče prve stopnje. Iz teh razlogov ne pride v poštev uporaba materialnega procesnega vodstva sodišča, saj ni bila potrebna.
URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2, 81, 81/2, 81/2-5, 84. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1. ZPacP člen 40.
zdravljenje v tujini – izčrpane možnosti zdravljenje
Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, saj pri zdravljenju, kot je bilo potrebno pri tožnici, ni posebnosti, oziroma ne gre za tako zahteven postopek, da ga medicinske ustanove v Sloveniji ne bi opravljale, temveč gre za ustaljen postopek, tožnica ni upravičena do povračila stroškov zdravljenja v Angliji, za katerega se je odločila po svoji volji.
4. odst. 12. čl. Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje (ŽZ-95/1), ki določa možnost odkupa iz drugih razlogov, ki jih določa zavarovalnica, je nedoločen, zato tudi nepošten in le v korist zavarovalnice in zavarovancu ne daje enakih možnosti, saj slednji ne ve, kdaj lahko uveljavlja odkupno pravico.
ZDR člen 6, 81, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 286.b, 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – diskriminacija – dopustnost odpovedi – razlogi o odločilnih dejstvih
Tožnik je trdil, da mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz diskriminatornih razlogov na toženi strani. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni bila posledica šikane, pri čemer za takšen svoj zaključek ni navedlo razlogov, zato se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – prenehanje obveznosti – izpolnitveno ravnanje
Obveznost preneha, če dolžnik opravi tisto izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti (prim. 282. člen OZ). Dolžnik bi sicer svojo preživninsko obveznost lahko izpolnil tudi na drugačen način, kot je določeno v izvršilnem naslovu, v kolikor bi upnica s tem soglašala oziroma če bi drugačen način izpolnitve odobrila z jasno izraženo voljo (283. člen OZ).
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom – neposredno zaslišanje prič – sodišču nedosegljiva priča
Ker sta priči sodišču nedosegljivi, nista mogli biti neposredno zaslišani. To pa ne pomeni, da sodišče sodbe ob ostalih dokazih ni smelo opreti tudi na izpovedi policistov, ki sta obravnavala prometno nesrečo in izpovedala, kaj sta jima ti dve priči o dogodku povedali.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev pogodbenih – opozorilo – vročitev opozorila – postopek pred odpovedjo s strani delodajalca – vročitev odpovedi
Delodajalec mora delavcu vročiti vabilo na zagovor v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi osebno, praviloma v prostorih delodajalca oziroma na naslovu, določenem v pogodbi o zaposlitvi. Vročanje se opravi po pravilih pravdnega postopka.
Revizija, ki je tožnik ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč jo je vložil sam in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je nedovoljena in se zavrže.
Izjema od splošnega pravila o neizpodbojnosti izterjave (poplačila) terjatve s pobotanjem je določena le za primere, kadar je terjatev stečajnega dolžnika vzpostavljena (le) z namenom, da bi z njenim pobotanjem prišlo do poplačila prej nastale terjatve upnika stečajnega dolžnika (pobot namesto plačila v denarju). Ključen je torej namen strank, da s pobotom prikrijeta drugo pravno dejanje izpolnitve, pri čemer se dogovor o pobotu in posledično sklenitev posla, na podlagi katerega stečajni dolžnik pridobi terjatev do upnika, sklepa za pobotanje že nastale terjatve upnika nasproti stečajnemu dolžniku.
V kolikor pa zakon izrecno dopušča pobot ob začetku stečajnega postopka, je treba šteti, da izjava o pobotu, dana pred stečajem, sama po sebi ni izpodbojno pravno dejanje.
Plačilo razlike v plači je čisti denarni zahtevek, ki ga lahko delavec skladno s 4. odstavkom 204. člena ZDR uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem.