pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - način določanja višine odškodnine - pomen zadeve za stranko
Določba 16. čl. ZVPSBNO ne predpisuje takšnega načina določanja odškodnine, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je glede na zakonske kriterije odmerilo odškodnino, nato pa jo zmanjšalo oziroma zvišalo za določen odstotek glede na pomen zadeve za stranko.
ZFPPIPP člen 56, 57, 322, 322/1, 322/1-1, 323, 323/2.
stečajni postopek – upravljanje stečajne mase – oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem – procesna legitimacija – stranke glavnega stečajnega postopka – spor o veljavnosti pogodbe – vprašanje veljavnosti pravnih poslov – naloge stečajnega sodišča – škoda za stečajno maso
Ker je celoten stečajni postopek hiter, v njem pa sodišče ne rešuje vprašanj veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih še pred začetkom stečajnega postopka, je v obravnavanem primeru spora o veljavnosti Pogodbe o uporabi blagovnih znamk z dne 8. 5. 2009 treba izvesti celoten kontradiktoren dokazni postopek v morebiti začetem pravdnem, ne pa stečajnem postopku. Drugače povedano: spora glede veljavnosti sporne pogodbe ni dolžno reševati sodišče v stečajnem postopku.
Glede na vznikli spor je sodišče v stečajnem postopku v situaciji, ko je treba tehtati, ali bo oddaja blagovnih znamk v najem za stečajno maso predstavljala večjo korist kot pa bi bila lahko škoda, ki bi bremenila stečajno maso v primeru, če bi se izkazalo, da je Pogodba o uporabi blagovnih znamk veljavna in je z oddajo blagovnih znamk v najem prišlo do kršitve pravic pridobitelja uporabe blagovnih znamk po tej pogodbi in povzročitve škode le-temu.
sodne takse – obročno plačilo – izdaja plačilnega naloga – ugovor zoper plačilni nalog – izterjava takse – domneva o umiku tožbe – nepopolna vloga
Ker je bilo s sklepom sodišča že pravnomočno odločeno o plačilu sodne takse za tožbo (v 4 obrokih z določenim datumom zapadlosti), za njeno izterjavo ni potrebno izdati plačilnega naloga.
neutemeljen pripor – odškodninska odgovornost države – enotna odškodnina – odškodnina za dodatno obliko škode
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neutemeljeno odvzete prostosti. Pri tem se upošteva vse okoliščine primera kot so npr. trajanje pripora, skrb zaradi morebitne obsodbe, prizadetost časti in ugleda, odmevnost v javnosti, odnos okolja do oškodovanca po odvzemu prostosti, morebitne zdravstvene posledice, strah itn. Ni izključeno, da lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko škode, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine za neutemeljen pripor izredno redek.
postopek za ureditev meje – nasprotni udeleženci – določitev funkcionalnega zemljišča – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Mogoče je, da so bili nasprotni udeleženci že v trenutku vložitve predloga za ureditev meje v nepravdnem postopku etažni lastniki na posameznih delih stavbe in solastniki pripadajočega zemljišča. Če so bili, potem se postopek ureditve meje lahko vodi, in sicer zoper njih. Pri tem ne sme motiti okoliščina, da je bila v zemljiško knjigo kot lastnica nemara nepravilno vpisana predlagateljica, ki v resnici (materialnopravno) v času začetka nepravdnega postopka to ni bila več.
ZD člen 25, 123, 123/1, 126, 132. ZDen člen 25, 78, 78/1, 78/2. ZU člen 5-8, 11.
ustanova kot oporočni dedič – dedna nevrednost pravne osebe – dedovanje denacionaliziranega premoženja – trenutek prehoda zapuščine na dediče – krog dedičev – nujni dedič
Za razliko od splošne ureditve po ZD, v skladu s katero zapuščina preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti, je trenutek prehoda zapuščine po ZDen urejena drugače, in sicer preide z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Če v tem trenutku dediči denacionalizacijskega upravičenca niso več živi, na podlagi vstopne pravice dedujejo njihovi dediči.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 21, 21/1, 42, 55, 55/1, 55/1-2. ZJSRS člen 21d, 21d/3, 28.
izvršilni naslov – odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS – sodna poravnava – zakonske zamudne obresti – pravica do zakonskih zamudnih obresti
V izvršilnem postopku se ne odloča o temelju ali višini terjatve, temveč o njeni izterjavi zaradi neprostovoljnega plačila.
Dokler ne bo pravnomočno odločeno o znižanju preživnine, jo je dolžnik dolžan poravnavati v zneskih, določenih s sodno poravnavo, saj njena veljava (in učinek) ni prenehala.
Pravica do zakonskih zamudnih obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če izvršilni naslov ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
URS člen 23, 23/1. ZPP člen 199, 282, 282/4, 282/5.
stranska intervencija – pravni interes stranskega intervenienta – domneva umika tožbe – neudeležba tožeče stranke na naroku
Pravni interes sodelovati v tuji pravdi mora biti utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva na pravni položaj stranskega intervenienta. Stranski intervenient torej v tuji pravdi varuje svoj pravni interes, ne pa interes stranke, kateri se je pridružil.
Tožečo stranko, na zahtevo katere je bil pravdni postopek uveden, zaradi narave njenega položaja obveznost pripomoči k hitrejšemu in učinkovitejšemu zaključku postopka bremeni močneje kot toženo stranko. Razumno je pričakovanje, da stranka, ki je zahtevala pravno varstvo, to tudi aktivno uveljavlja s pristopom na narok. Stranka je vnaprej opozorjena na pravne posledice izostanka z naroka. V primeru, da se naroka ni udeležila iz upravičenih razlogov, lahko doseže vrnitev v prejšnje stanje.
Kadar izročilna pogodba, ki je bila sklenjena med zapustnikom in (zgolj) enim izmed njegovih potomcev, vsebuje elemente tveganega pravnega posla (aleatornosti), to izključuje možnost presoje, da gre po vsebini za darilno pogodbo.
Sklenjena izročilna pogodba dejansko predstavlja pogodbo o preužitku, torej odplačen pravni posel. Na pravdo je treba napotiti dediča, ki zatrjuje nasprotno, da je šlo za neodplačen posel (darilo).
Osemdnevni rok za dopolnitev tožbe se je iztekel 3. 4. 2012. Iz dohodnega žiga na list. št. 58 sicer izhaja, da je tožeča stranka vlogo, s katero je dopolnila tožbo, poslala priporočeno po pošti 4. 4. 2012, vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe, da je bila navedena vloga oddana priporočeno po pošti že 3. 4. 2012, kar izhaja iz kuverte, pripete k list. št. 64 in potrdila o opravljeni storitvi št. 134170, ki ga je tožeča stranka priložila pritožbi.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor upnika proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – zadolževanje
Nesorazmerno zadolževanje iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP ne pomeni kakršnegakoli zadolževanja, zaradi katerega dolžnik ni sposoben poravnati svojih dolgov; če bi bilo tako, stečajni postopek sploh ne bi bil potreben. Pomemben je tudi razlog zadolževanja ter vse ostale okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo.
Zadolževanje samo po sebi še ne pomeni, da gre za obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim stanjem. V obravnavanem primeru je šlo za poslovanje gospodarskega subjekta, ki je ob gospodarski krizi hotel storiti vse, da bi lahko uspešno nadaljeval s poslovanjem, pa se to ni izšlo. K nastanku dolga pa je prispeval tudi upnik, ki ga ni mogoče označiti za žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja. Zato ni izpolnjen dejanski stan uveljavljene ovire za odpust obveznosti.
popravni sklep – paricijski rok – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku – prekoračitev tožbenega zahtevka – določitev paricijsega roka po uradni dolžnosti
Navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku ni njegova obligatorna sestavina, ampak ga mora v sodbi, s katero ugodi dajatvenemu zahtevku, sodišče določiti po uradni dolžnosti. Pritožbene navedbe, da roka za izpolnitev obveznosti v sodbi ni potrebno določiti, če tožeča stranka tega ne zahteva, so zato neutemeljene.
prodaja poslovne celote – pravica ločitvenih upnikov – prodajna vrednost stečajne mase – splošna in posebna stečajna masa
V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota v smislu 343. člena ZFPPIPP, je potrebno tudi razložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto.
Terjatve stečajnih upnikov in ločitvenih upnikov se poplačujejo iz splošne in posebne razdelitvene mase po posebnih pravilih za vsako od vrste stečajnih mas. Navedene določbe pa je potrebno spoštovati in upoštevati skozi ves postopek, saj je od doslednega spoštovanja navedenih določb odvisna pravilna razdelitev unovčene stečajne mase med upnike, skozi katero se odraža temeljno načelo enakega obravnavanja upnikov. Da bi bila možna kasnejša razdelitev posebnih stečajnih mas, pa tudi premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ki jo bo upnik lahko uresničil s prejemom kupnine za ta del premoženja, zmanjšane za stroške, ki se nanašajo na ta del kupnine, pa je že v fazi prodaje v izpodbijanem sklepu navedenih nepremičnin treba posebej opredeliti prodajno vrednost vsake stečajne mase posebej.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pogoji za uveljavljanje pravičnega zadoščenja – nadzorstvena pritožba
Pri obravnavi zahtevka za plačilo pravičnega zadoščenja v primeru, ko je bil obravnavani postopek začet pred 1.1.2007, kršitev pravice do sojenja v razumnem roku pa je prenehala po 1.1.2007, je treba uporabiti vsa določila ZVPSBNO.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003202
ZP-1 člen 202d, 202d/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – kritičnost do dela sodišča
Z izražanjem kritičnosti do pravnomočne sodbe in dela sodišča storilec ne more utemeljiti svojega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj pogoj za ugoditev predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni izkazana krivičnost ali zmotnost sodbe o prekršku ali sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč obstoj okoliščin, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da storilec več ne bo ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003201
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č. ZVoz člen 44, 44/3, 45, 45/3, 76, 76/3, 76/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – rehabilitacijski programi – dodatno usposabljanje za varno vožnjo – zdravniški pregled s svetovanjem – izbris kazenskih točk
Zakonodajalec med različnimi možnostmi za odpravljanje vzrokov za najpogostejše cestnoprometne kršitve in možnosti za izbris kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk daje prednost tistim oblikam odpravljanja vzrokov, ki so usmerjene v ozaveščanje voznikov o škodljivosti in nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola. Zato bi moral storilec glede na dejstvo, da mu je bilo s plačilnim nalogom izrečenih sedem kazenskih točk zaradi prekrška bo B točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 (kar pomeni, da je bilo ugotovljeno, da ima v organizmu med 0,24 in 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) opraviti zdravstveni pregled pri osebnem zdravniku s svetovanjem, če bi želel doseči izbris štirih kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk.
Z odločbo U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 je Ustavno sodišče RS razveljavilo člene 1 do 17 ZPUOOD, zato sodišče prve stopnje ob odločanju dne 13. 7. 2012 ni imelo pravne podlage, da bi predlogu toženca za prekinitev tega pravdnega postopka na podlagi navedenih členov ugodilo.