stvarna pristojnost – delovni spor – civilnopravno razmerje fizičnih oseb – odškodninski spor – kršitev osebnostnih pravic – mobing – prepoved trpinčenja na delovnem mestu
Tožnik je v tožbi navedel, da so mu bile z (opisanimi) dejanji toženca kršene osebnostne pravice, in sicer pravica do dobrega imena in časti, pravica do dostojanstva in pravica do duševne celovitosti. V zadevnem primeru torej ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, ampak gre za civilnopravni odškodninski spor med fizičnima osebama, za reševanje katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Da bi tožnica lahko uspela z zahtevkom na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin na podlagi priposestvovanja, bi morala zatrjevati tudi, na kakšni pravni podlagi je nepremičnine uživala.
Sodišče je prekoračilo trditveno podlago, ko je odločilo, da je tožnica dokazala lastniško posest, saj le – te sploh ni zatrjevala.
Dokazi (zaslišanje prič) ne morejo nadomestiti pomanjkljivih trditev o pravno odločilnih dejstvih.
Sodišče je dolžno opraviti materialno pravdno vodstvo in stranko opozoriti na pomanjkljivo trditveno podlago, vendar le, če na to ne opozori že nasprotna stranka.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-3, 19, 21, 21/1. ZPIZ- 1 člen 249. ZUP člen 288, 288/2, 289.
izvršilni naslov – sodna izvršba – upravna izvršba – sodba delovnega in socialnega sodišča – odmera in uskladitev nadomestila za invalidnost – naložitev izdaje upravne odločbe – izterjava denarne obveznosti – višina invalidske pokojnine – določenost v izvršilnem naslovu
Sodba v tistem delu, v katerem upnik vztraja pri izvršbi, ne predstavlja izvršljivega izvršilnega naslova, saj v njem dolžniku ni naložena izpolnitev obveznosti, ki jo upnik v tem postopku izterjuje. V 3. točki izvršilnega naslova je določeno le, da je dolžnik dolžan o pravici in višini delne invalidske pokojnine izdati posebno odločbo v 30. dneh od pravnomočnosti te sodbe. Sodišče je s to sodbo zavodu naložilo izdajo ustrezne odločbe o pravici in višini delne invalidske pokojnine. Če dolžnik odločbe ni izdal ali je ni izdal pravilno (obdobje), na podlagi predložene sodbe ne more priti do neposredne izvršitve neplačanih obrokov invalidnine, saj upnik za kaj takega še nima izvršilnega naslova. V tem primeru se mora upnik poslužiti ustreznega postopka in doseči izdajo ustrezne upravne odločbe ali končno tudi sodne odločbe.
ZFPPIPP člen 56, 57, 322, 322/1, 322/1-1, 323, 323/2.
stečajni postopek – upravljanje stečajne mase – oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem – procesna legitimacija – stranke glavnega stečajnega postopka – spor o veljavnosti pogodbe – vprašanje veljavnosti pravnih poslov – naloge stečajnega sodišča – škoda za stečajno maso
Ker je celoten stečajni postopek hiter, v njem pa sodišče ne rešuje vprašanj veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih še pred začetkom stečajnega postopka, je v obravnavanem primeru spora o veljavnosti Pogodbe o uporabi blagovnih znamk z dne 8. 5. 2009 treba izvesti celoten kontradiktoren dokazni postopek v morebiti začetem pravdnem, ne pa stečajnem postopku. Drugače povedano: spora glede veljavnosti sporne pogodbe ni dolžno reševati sodišče v stečajnem postopku.
Glede na vznikli spor je sodišče v stečajnem postopku v situaciji, ko je treba tehtati, ali bo oddaja blagovnih znamk v najem za stečajno maso predstavljala večjo korist kot pa bi bila lahko škoda, ki bi bremenila stečajno maso v primeru, če bi se izkazalo, da je Pogodba o uporabi blagovnih znamk veljavna in je z oddajo blagovnih znamk v najem prišlo do kršitve pravic pridobitelja uporabe blagovnih znamk po tej pogodbi in povzročitve škode le-temu.
odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – pretrganje zastaranja – kazenski postopek – premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku
Uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku ima v skladu s 365. členom OZ učinek pretrganja zastaranja, če je postavljen takšen premoženjskopravni zahtevek, da je sposoben za obravnavanje. Priglasitev odškodninskega zahtevka le po njegovem temelju, ne pa z elementi trditvene podlage o obsegu škode in njeni višini ter izostanek ustreznega dajatvenega dela tožbenega zahtevka nima pravnih posledic pretrganja zastaranja.
Kadar izročilna pogodba, ki je bila sklenjena med zapustnikom in (zgolj) enim izmed njegovih potomcev, vsebuje elemente tveganega pravnega posla (aleatornosti), to izključuje možnost presoje, da gre po vsebini za darilno pogodbo.
Sklenjena izročilna pogodba dejansko predstavlja pogodbo o preužitku, torej odplačen pravni posel. Na pravdo je treba napotiti dediča, ki zatrjuje nasprotno, da je šlo za neodplačen posel (darilo).
gradnja na tujem zemljišču – darilna pogodba – pogodbeni prenos lastninske pravice
Pridobitev lastninske pravice po pravilih o gradnji na tujem svetu izključuje obstoj vsakršnega predhodnega dogovora o prenosu lastninske pravice (v obravnavanem primeru ustne darilne pogodbe). Slednji je namreč podlaga za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, in ne podlaga za presojo dobrovernosti graditelja pri gradnji na tujem svetu.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5. ZPP člen 7, 7/1.
oprostitev plačila sodne takse – stroški postopka – uspeh s pritožbo – udeležba nasprotne stranke v postopku – smiselna uporaba določb ZPP
V postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače.
Nasprotna stranka v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks ni udeležena, zato uspeh drugega tožnika s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne pomeni tudi neuspeha tožene stranke, kot to velja v pravdnem postopku. Zato v postopku odločanja po določbah ZST-1 smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka ni možna. S tem pa se izkaže, da nosita oba tožnika, ne glede na uspeh s pritožbo, vsak svoje pritožbene stroške.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-1, 442/7-2. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – ustavna odločba – neustavna določba
Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladje zakona v delu, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje presojalo odgovornost toženca za obveznosti izbrisane družbe do tožeče stranke, je pritožbeno sodišče, ne da bi presojalo pravilnost razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi ustavne odločbe lahko le ugotovilo, da na podlagi neustavnega določila 2. odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, za toženca ni mogoče uporabiti določb zakona o aktivnem družbeniku.
Osemdnevni rok za dopolnitev tožbe se je iztekel 3. 4. 2012. Iz dohodnega žiga na list. št. 58 sicer izhaja, da je tožeča stranka vlogo, s katero je dopolnila tožbo, poslala priporočeno po pošti 4. 4. 2012, vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe, da je bila navedena vloga oddana priporočeno po pošti že 3. 4. 2012, kar izhaja iz kuverte, pripete k list. št. 64 in potrdila o opravljeni storitvi št. 134170, ki ga je tožeča stranka priložila pritožbi.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor upnika proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – zadolževanje
Nesorazmerno zadolževanje iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP ne pomeni kakršnegakoli zadolževanja, zaradi katerega dolžnik ni sposoben poravnati svojih dolgov; če bi bilo tako, stečajni postopek sploh ne bi bil potreben. Pomemben je tudi razlog zadolževanja ter vse ostale okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo.
Zadolževanje samo po sebi še ne pomeni, da gre za obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim stanjem. V obravnavanem primeru je šlo za poslovanje gospodarskega subjekta, ki je ob gospodarski krizi hotel storiti vse, da bi lahko uspešno nadaljeval s poslovanjem, pa se to ni izšlo. K nastanku dolga pa je prispeval tudi upnik, ki ga ni mogoče označiti za žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja. Zato ni izpolnjen dejanski stan uveljavljene ovire za odpust obveznosti.
popravni sklep – paricijski rok – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku – prekoračitev tožbenega zahtevka – določitev paricijsega roka po uradni dolžnosti
Navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku ni njegova obligatorna sestavina, ampak ga mora v sodbi, s katero ugodi dajatvenemu zahtevku, sodišče določiti po uradni dolžnosti. Pritožbene navedbe, da roka za izpolnitev obveznosti v sodbi ni potrebno določiti, če tožeča stranka tega ne zahteva, so zato neutemeljene.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pogoji za uveljavljanje pravičnega zadoščenja – nadzorstvena pritožba
Pri obravnavi zahtevka za plačilo pravičnega zadoščenja v primeru, ko je bil obravnavani postopek začet pred 1.1.2007, kršitev pravice do sojenja v razumnem roku pa je prenehala po 1.1.2007, je treba uporabiti vsa določila ZVPSBNO.
prodaja poslovne celote – pravica ločitvenih upnikov – prodajna vrednost stečajne mase – splošna in posebna stečajna masa
V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota v smislu 343. člena ZFPPIPP, je potrebno tudi razložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto.
Terjatve stečajnih upnikov in ločitvenih upnikov se poplačujejo iz splošne in posebne razdelitvene mase po posebnih pravilih za vsako od vrste stečajnih mas. Navedene določbe pa je potrebno spoštovati in upoštevati skozi ves postopek, saj je od doslednega spoštovanja navedenih določb odvisna pravilna razdelitev unovčene stečajne mase med upnike, skozi katero se odraža temeljno načelo enakega obravnavanja upnikov. Da bi bila možna kasnejša razdelitev posebnih stečajnih mas, pa tudi premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ki jo bo upnik lahko uresničil s prejemom kupnine za ta del premoženja, zmanjšane za stroške, ki se nanašajo na ta del kupnine, pa je že v fazi prodaje v izpodbijanem sklepu navedenih nepremičnin treba posebej opredeliti prodajno vrednost vsake stečajne mase posebej.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003202
ZP-1 člen 202d, 202d/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – kritičnost do dela sodišča
Z izražanjem kritičnosti do pravnomočne sodbe in dela sodišča storilec ne more utemeljiti svojega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj pogoj za ugoditev predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni izkazana krivičnost ali zmotnost sodbe o prekršku ali sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč obstoj okoliščin, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da storilec več ne bo ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003201
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č. ZVoz člen 44, 44/3, 45, 45/3, 76, 76/3, 76/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – rehabilitacijski programi – dodatno usposabljanje za varno vožnjo – zdravniški pregled s svetovanjem – izbris kazenskih točk
Zakonodajalec med različnimi možnostmi za odpravljanje vzrokov za najpogostejše cestnoprometne kršitve in možnosti za izbris kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk daje prednost tistim oblikam odpravljanja vzrokov, ki so usmerjene v ozaveščanje voznikov o škodljivosti in nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola. Zato bi moral storilec glede na dejstvo, da mu je bilo s plačilnim nalogom izrečenih sedem kazenskih točk zaradi prekrška bo B točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 (kar pomeni, da je bilo ugotovljeno, da ima v organizmu med 0,24 in 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) opraviti zdravstveni pregled pri osebnem zdravniku s svetovanjem, če bi želel doseči izbris štirih kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk.
Z odločbo U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 je Ustavno sodišče RS razveljavilo člene 1 do 17 ZPUOOD, zato sodišče prve stopnje ob odločanju dne 13. 7. 2012 ni imelo pravne podlage, da bi predlogu toženca za prekinitev tega pravdnega postopka na podlagi navedenih členov ugodilo.