neutemeljen pripor – odškodninska odgovornost države – enotna odškodnina – odškodnina za dodatno obliko škode
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neutemeljeno odvzete prostosti. Pri tem se upošteva vse okoliščine primera kot so npr. trajanje pripora, skrb zaradi morebitne obsodbe, prizadetost časti in ugleda, odmevnost v javnosti, odnos okolja do oškodovanca po odvzemu prostosti, morebitne zdravstvene posledice, strah itn. Ni izključeno, da lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko škode, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine za neutemeljen pripor izredno redek.
jamčevalni zahtevek – ugovor skritih napak – trditveno in dokazno breme – dolžnost izvedbe dokaza – pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov
Da bi tožena stranka uspela z ugovorom nekvalitete opravljenih, pa zaračunanih del tožeče stranke, bi morala pojasniti, v čem so bile napake opravljenih del, jih konkretizirati in o tem pravočasno obvestiti tudi podjemnika – tožečo stranko. Le tako bi lahko sodišče presojalo, ali sploh gre za napake, ali so te očitne ali skrite in ali jih je tožena stranka tožeči stranki pravočasno grajala, s tem pa si zagotovila pravico do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov.
odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – pretrganje zastaranja – kazenski postopek – premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku
Uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku ima v skladu s 365. členom OZ učinek pretrganja zastaranja, če je postavljen takšen premoženjskopravni zahtevek, da je sposoben za obravnavanje. Priglasitev odškodninskega zahtevka le po njegovem temelju, ne pa z elementi trditvene podlage o obsegu škode in njeni višini ter izostanek ustreznega dajatvenega dela tožbenega zahtevka nima pravnih posledic pretrganja zastaranja.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 21, 21/1, 42, 55, 55/1, 55/1-2. ZJSRS člen 21d, 21d/3, 28.
izvršilni naslov – odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS – sodna poravnava – zakonske zamudne obresti – pravica do zakonskih zamudnih obresti
V izvršilnem postopku se ne odloča o temelju ali višini terjatve, temveč o njeni izterjavi zaradi neprostovoljnega plačila.
Dokler ne bo pravnomočno odločeno o znižanju preživnine, jo je dolžnik dolžan poravnavati v zneskih, določenih s sodno poravnavo, saj njena veljava (in učinek) ni prenehala.
Pravica do zakonskih zamudnih obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če izvršilni naslov ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
sodne takse – obročno plačilo – izdaja plačilnega naloga – ugovor zoper plačilni nalog – izterjava takse – domneva o umiku tožbe – nepopolna vloga
Ker je bilo s sklepom sodišča že pravnomočno odločeno o plačilu sodne takse za tožbo (v 4 obrokih z določenim datumom zapadlosti), za njeno izterjavo ni potrebno izdati plačilnega naloga.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5. ZPP člen 7, 7/1.
oprostitev plačila sodne takse – stroški postopka – uspeh s pritožbo – udeležba nasprotne stranke v postopku – smiselna uporaba določb ZPP
V postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače.
Nasprotna stranka v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks ni udeležena, zato uspeh drugega tožnika s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne pomeni tudi neuspeha tožene stranke, kot to velja v pravdnem postopku. Zato v postopku odločanja po določbah ZST-1 smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka ni možna. S tem pa se izkaže, da nosita oba tožnika, ne glede na uspeh s pritožbo, vsak svoje pritožbene stroške.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-1, 442/7-2. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – ustavna odločba – neustavna določba
Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladje zakona v delu, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje presojalo odgovornost toženca za obveznosti izbrisane družbe do tožeče stranke, je pritožbeno sodišče, ne da bi presojalo pravilnost razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi ustavne odločbe lahko le ugotovilo, da na podlagi neustavnega določila 2. odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, za toženca ni mogoče uporabiti določb zakona o aktivnem družbeniku.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - način določanja višine odškodnine - pomen zadeve za stranko
Določba 16. čl. ZVPSBNO ne predpisuje takšnega načina določanja odškodnine, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je glede na zakonske kriterije odmerilo odškodnino, nato pa jo zmanjšalo oziroma zvišalo za določen odstotek glede na pomen zadeve za stranko.
velikost dednega deleža – sporna dejstva – napotitev na pravdo
Zapustnikova hči in oporočna dedinja nista pojasnili, zakaj sodediču (zapustnikovemu sinu) ne priznavata pravice do nujnega deleža, zato ni jasno, ali in katera dejstva med njimi so sporna. Odločitev sodišča o prekinitvi zapuščinskega postopka ter napotitvi na pravdo je zato preuranjena.
popravni sklep – paricijski rok – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku – prekoračitev tožbenega zahtevka – določitev paricijsega roka po uradni dolžnosti
Navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku ni njegova obligatorna sestavina, ampak ga mora v sodbi, s katero ugodi dajatvenemu zahtevku, sodišče določiti po uradni dolžnosti. Pritožbene navedbe, da roka za izpolnitev obveznosti v sodbi ni potrebno določiti, če tožeča stranka tega ne zahteva, so zato neutemeljene.
prodaja poslovne celote – pravica ločitvenih upnikov – prodajna vrednost stečajne mase – splošna in posebna stečajna masa
V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota v smislu 343. člena ZFPPIPP, je potrebno tudi razložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto.
Terjatve stečajnih upnikov in ločitvenih upnikov se poplačujejo iz splošne in posebne razdelitvene mase po posebnih pravilih za vsako od vrste stečajnih mas. Navedene določbe pa je potrebno spoštovati in upoštevati skozi ves postopek, saj je od doslednega spoštovanja navedenih določb odvisna pravilna razdelitev unovčene stečajne mase med upnike, skozi katero se odraža temeljno načelo enakega obravnavanja upnikov. Da bi bila možna kasnejša razdelitev posebnih stečajnih mas, pa tudi premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ki jo bo upnik lahko uresničil s prejemom kupnine za ta del premoženja, zmanjšane za stroške, ki se nanašajo na ta del kupnine, pa je že v fazi prodaje v izpodbijanem sklepu navedenih nepremičnin treba posebej opredeliti prodajno vrednost vsake stečajne mase posebej.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor upnika proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – zadolževanje
Nesorazmerno zadolževanje iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP ne pomeni kakršnegakoli zadolževanja, zaradi katerega dolžnik ni sposoben poravnati svojih dolgov; če bi bilo tako, stečajni postopek sploh ne bi bil potreben. Pomemben je tudi razlog zadolževanja ter vse ostale okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo.
Zadolževanje samo po sebi še ne pomeni, da gre za obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim stanjem. V obravnavanem primeru je šlo za poslovanje gospodarskega subjekta, ki je ob gospodarski krizi hotel storiti vse, da bi lahko uspešno nadaljeval s poslovanjem, pa se to ni izšlo. K nastanku dolga pa je prispeval tudi upnik, ki ga ni mogoče označiti za žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja. Zato ni izpolnjen dejanski stan uveljavljene ovire za odpust obveznosti.
Osemdnevni rok za dopolnitev tožbe se je iztekel 3. 4. 2012. Iz dohodnega žiga na list. št. 58 sicer izhaja, da je tožeča stranka vlogo, s katero je dopolnila tožbo, poslala priporočeno po pošti 4. 4. 2012, vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe, da je bila navedena vloga oddana priporočeno po pošti že 3. 4. 2012, kar izhaja iz kuverte, pripete k list. št. 64 in potrdila o opravljeni storitvi št. 134170, ki ga je tožeča stranka priložila pritožbi.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pogoji za uveljavljanje pravičnega zadoščenja – nadzorstvena pritožba
Pri obravnavi zahtevka za plačilo pravičnega zadoščenja v primeru, ko je bil obravnavani postopek začet pred 1.1.2007, kršitev pravice do sojenja v razumnem roku pa je prenehala po 1.1.2007, je treba uporabiti vsa določila ZVPSBNO.
Z odločbo U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 je Ustavno sodišče RS razveljavilo člene 1 do 17 ZPUOOD, zato sodišče prve stopnje ob odločanju dne 13. 7. 2012 ni imelo pravne podlage, da bi predlogu toženca za prekinitev tega pravdnega postopka na podlagi navedenih členov ugodilo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003202
ZP-1 člen 202d, 202d/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – kritičnost do dela sodišča
Z izražanjem kritičnosti do pravnomočne sodbe in dela sodišča storilec ne more utemeljiti svojega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj pogoj za ugoditev predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni izkazana krivičnost ali zmotnost sodbe o prekršku ali sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč obstoj okoliščin, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da storilec več ne bo ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003201
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č. ZVoz člen 44, 44/3, 45, 45/3, 76, 76/3, 76/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – rehabilitacijski programi – dodatno usposabljanje za varno vožnjo – zdravniški pregled s svetovanjem – izbris kazenskih točk
Zakonodajalec med različnimi možnostmi za odpravljanje vzrokov za najpogostejše cestnoprometne kršitve in možnosti za izbris kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk daje prednost tistim oblikam odpravljanja vzrokov, ki so usmerjene v ozaveščanje voznikov o škodljivosti in nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola. Zato bi moral storilec glede na dejstvo, da mu je bilo s plačilnim nalogom izrečenih sedem kazenskih točk zaradi prekrška bo B točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 (kar pomeni, da je bilo ugotovljeno, da ima v organizmu med 0,24 in 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) opraviti zdravstveni pregled pri osebnem zdravniku s svetovanjem, če bi želel doseči izbris štirih kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk.